Tiskane izdaje
V Evropski uniji pred ponedeljkovim izrednim vrhom s Turčijo, na katerem bodo razpravljali predvsem o turški pomoči pri ustavitvi begunskega vala, veliko pričakujejo od ukrepov uradne Ankare. A se očitno zatika že pri dogovorjeni akciji Nata proti tihotapcem v Egejskem morju.
Evropska unija se je po obisku nemške kanclerke Angele Merkel pri turškem ministrskem predsedniku Ahmetu Davutoğluju s severnoatlantsko vojaško zvezo neverjetno hitro dogovorila o pomoči Natovih ladij pri nadzoru beguncev, ki jih tihotapci s turških obal čez Egejsko morje prevažajo na grške otoke. Vendar pa se pred tremi tedni sklenjeni dogovor, od katerega je precej odvisno število beguncev, ki vsak dan prihajajo v vse bolj prenapolnjeno Grčijo, očitno še vedno ne uresničuje. Kot je povedal tiskovni predstavnik nemškega zveznega obrambnega ministrstva – Nemčija namreč vodi operacijo Natovih ladij v Egejskem morju –, se še vedno zatika, saj nekatere »ključne podrobnosti vojaške akcije« s Turčijo še niso usklajene. Po besedah enega izmed Natovih diplomatov je Nemčija nameravala Natove ladje stacionirati v turških ozemeljskih vodah, vendar je Turčija takšen prihod Natovega ladjevja zavrnila. V Ankari so namesto tega povabili nemškega poveljnika, naj se oglasi na njihovem ministrstvu, da bi uskladili sodelovanje med turškimi oblastmi, Natom in evropsko agencijo Frontex, ki prav tako sodeluje pri ščitenju evropskih zunanjih meja.
V Grčiji, kjer veliko stavijo na Natovo nadzorno misijo v turških ozemeljskih vodah, sami pa zaradi mejnih sporov s prav tako Natovo sosedo niso pripravljeni dovoliti akcij zavezništva v še vedno spornih in zato demilitariziranih vodah Egejskega morja, so nad takšnim turškim zavlačevanjem seveda razočarani. Negodovanje je slišati tudi v Bruslju, kjer pred ponedeljkovim izrednim begunskim vrhom z nemško kanclerko Merklovo na čelu vsi upajo, da bodo v dogovoru s Turčijo zmanjšali begunski pritisk čez Egejsko morje na manj kot tisoč beguncev na dan, kar bi bila za Grčijo, za države ob balkanski begunski poti in tudi za Nemčijo kot ciljno državo še znosna številka.
V Turčiji odločno zavračajo krivdo za kakršno koli zavlačevanje pri vzpostavitvi Natove pomorske akcije. »Absurdno je trditi, da to počne Ankara, ki je sama predlagala tako misijo,« pravijo v turškem zunanjem ministrstvu. A je večini diplomatov kljub temu jasno, da Turčija z dogovorom o vlogi Natovega ladjevja pri preganjanju tihotapcev v Egejskem morju v marsičem odlaša zato, ker se ne strinja s predlagano rešitvijo, po kateri bi Natove ladje vse begunce, tudi tiste, ki bi bili najdeni že v grških ozemeljskih vodah, avtomatično vračale Turčiji, taktično pa seveda zavlačuje tudi zato, da bi na ponedeljkovem vrhu z EU za svoje sodelovanje lahko izsilila čim višjo ceno.
