Turška vojaška letala znova nad kurdske sile v Siriji

Ubitih je bilo več kurdskih borcev. Gre za prvi napad po koncu turške vojaške operacije Evfratski ščit.

Objavljeno
25. april 2017 15.13
TOPSHOT-SYRIA-CONFLICT
Mo. B.
Mo. B.

Kurdska vojaška letala so danes prvič po zaključku vojaške ofenzive Evfratski ščit v Siriji (pa tudi Iraku) izvedla zračne napade na položaje kurdskih borcev. Po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice je bil najbolj smrtonosni napad na položaje sirskih Kurdov v sirski provinci Hasakeh. Ubitih je bilo 18 ljudi.

»Trije so bili medijski uslužbenci, še 15 je bilo pripadnikov YPG [Kurdske sile za ljudsko zaščito],« je po poročanju francoske tiskovne agencije povedal vodja Observatorija Rami Abdel Rahman. Kurdske sile YPG so potrdile, da so se znašli na muhi turških vojaških letal in da so napadi zahtevali žrtve, koliko, pa niso sporočili.

Po njihovih navedbah so turška letala napadla oporišče YPG, v katerem so bili medijski in komunikacijski center ter nekaj vojaških objektov.

Turško vojaško letalo. Foto: Emrah Gurel/AP

Današnje turško vojaško posredovanje v Siriji je bilo prvo, potem ko je Ankara konec marca sporočila, da po sedmih mesecih zaključuje vojaško operacijo Evfratski ščit na sirskem ozemlju. Cilj operacije je bilo zaščititi turško mejo pred pripadniki sirskih Kurdov, ki jim Ankara očita sodelovanje s Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki je v Turčiji prepovedana, in člani skrajne sunitske skupine Islamska država. Turčija je že tedaj opozorila, da konec operacije Evfratski ščit ne pomeni tudi konca turškega vojaškega posredovanja v Siriji.

Turčija YPG obravnava kot teroristično organizacijo in zahteva, da jo kot tako obravnavajo tudi druge države, a je Washington v sirskih Kurdih našel pomembnega zaveznika v boju proti Islamski državi. Prav enote YPG vodijo od ZDA podprto ofenzivo na strateško pomembno mesto Tabka in bližnji jez na severu Sirije. Kot pojasnjuje AFP, mesto velja za strateško iz dveh razlogov: skozenj vodi pomembna oskrbovalna pot do Rake, ki velja za glavno mesto samooklicane Islamske države, hkrati pa je v bližini največji jez v Siriji, ki zajezuje Evfrat. Objekt, s pomočjo nekdanje Sovjetske zveze so ga začeli graditi leta 1968, od marca letos ne obratuje več, potem ko je bomba poškodovala elektrarno.

Jez v Tabki. Foto: Delil Souleiman/AFP

Tabko je zavezništvo arabsko-kurdskih sil pod skupnim imenom Sirske demokratske sile (SDF) obkolilo v začetku meseca, prvič so vanj vstopili včeraj. »Prevzeli so nadzor nad nekaj položaj v južnem delu mesta, zdaj napredujejo ob obrobju,« je sporočil Rahman. Po navedbah AFP v mestu živi okoli 10.000 džihadistov in njihovih družin, ki so v Siriji prišli iz drugih arabskih držav, Evrope, Avstralije pa tudi ZDA. V mestu je tudi največji zapor, kamor IS zapira svoje sovražnike.

Koalicija sil SDF že mesece napreduje proti Raki, ki jo bodo poskušali pred začetkom velike ofenzive obkoliti. Pred začetkom vojne, marca 2011, je imela Raka okoli 240.000 prebivalcev, z začetkom vojne se je v mesto zateklo še 80.000 notranje razseljenih iz drugih koncev države. Sirske uporniške sile so mesto zavzele leta 2013. Leto pozneje je padlo v roke Islamske države, ki ga je razglasila za svojo prestolnico.

Sile SDF so pred tednom dni sporočile, da so že sestavile »civilni svet«, ki po prevzel vodenje mesta in okoliških provinc po osvoboditvi izpod IS. »Svet sestavljajo ljudje, ki prihajajo iz province Raka,« so sporočili. Vloga, ki jo bodo Kurdi imeli v prihodnosti Rake, je, kot je poročal Reuters, občutljiva tema ne le za Ankaro, ki, kot že omenjeno YPG umešča na seznam terorističnih organizacij, ampak tudi za prebivalce Rake, ki je bila pred vojno pretežno sunitska (suniti so predstavljali približno tri četrtine prebivalstva).

Iz Washingtona medtem sporočajo, da odločitev, kako in kdaj se bo začela velika ofenziva na Rako, še ni bila sprejeta.