Tiskane izdaje
V Afrinu, ki je težko dostopen, saj ga obdajajo planine, imajo kurdske sile še vedno popoln nadzor. Zato so si minuli vikend sirski Kurdi celo dovolili manjšo vojaško parado, ki je bila dejansko namenjena mobilizaciji. Ta sicer že dobra dva tedna poteka v vseh treh večinoma kurdskih provincah na severu Sirije - avtonomnem območju Rožava (kurdsko: zahodni Kurdistan). Mobilizacija je za zdaj »prostovoljna«, vojaško urjenje pred odhodom na bojišče pa traja le teden dni.
Lokalne kurdske oblasti v Afrinu so v nedeljo pozvale mednarodno skupnost, naj prepriča Turčijo o ustavitvi njene vojaške operacije, obenem pa Rusiji, ki je bila v Afrinu še nekaj ur pred začetkom turške invazije prisotna tako z vojaki kot - nadzor zračnega prostora nad provinco - s piloti, pripisale odgovornost za smrtne žrtve med civilisti.
Trdnjava Afrin?
V okolici dobro varovanega Afrina - v nedeljo je bilo na ulicah napadenega mesta več tisoč ljudi - ves čas potekajo srditi spopadi med pripadniki turške vojske in njihovih sirskih podizvajalcev iz vrst Svobodne sirske vojske (FSA), ki naj bi jih bilo na bojiščih v severozahodni Siriji trenutno celo okoli 10.000, na eni strani fronte ter pripadniki kurdskih Ljudskih zaščitnih milic in Sirskih demokratičnih sil na drugi strani bojišča. Turške sile so minuli vikend utrpele največje izgube doslej - v enem dnevu je bilo ubitih (najmanj) osem turških vojakov. Od teh je pet izgubilo življenje v gorečem tanku v vasici Šejk Haruz severovzhodno od Afrina. »Za ta napad bodo dvojno plačali. Nemudoma smo jim odgovorili in nadaljevali bomo tako,« se je na smrt osmih turških vojakov odzval predsednik turške vlade Binali Yıldırım, ki je sicer prepričan o »gladki turški vojaški zmagi«.
Izgube so bile v zadnjih dneh visoke na obeh straneh - po navedbah najbolj neodvisnih virov (v celoti neodvisnih praktično ni več) je bilo ob 14 pripadnikih turške vojske do zdaj ubitih tudi okoli 100 pripadnikov Svobodne sirske vojske. Podobno naj bi bilo tudi na »kurdski strani«, a h kurdskim vojaškim žrtvam je treba prišteti vsaj 80 žrtev med civilisti, ki so bili ubiti med letalskimi in topniškimi napadi. Ti se iz dneva v dan stopnjujejo.
V tem kontekstu je treba razumeti tudi stopnjujočo se sovražno retoriko iz Ankare, kjer so, prepričani o svoji nadmoči, očitno pričakovali, da bo operacija Oljčna vejica - Afrin je obkrožen z nasadi oljk - potekala precej hitreje. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je tako že v soboto dejal, da bodo turške sile kmalu prišle v Afrin. »Hvala bogu, da smo zasedli planine. Zdaj gremo naprej proti Afrinu, skoraj smo že tam,« je v govoru podpornikom dejal Erdoğan. Na napovedi Ankare se je nemudoma odzval Mustafa Bali, tiskovni predstavnik Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih večinoma sestavljajo kurdski borci. Na twitterju je zapisal, da bodo kurdske sile branile Afrin do zadnjega moža, Turkom in Al Kaidi pa ne bodo dovolile ubijanja kurdskih žensk in izvajanja projekta Muslimanskih bratov v turški režiji.
Tiskovni predstavnik turškega predsednika İbrahim Kalın je izjavil, da Turčija ne namerava ostati v Siriji. »Do zdaj smo, kar zadeva operacijo Oljčna vejica v Afrinu, dobro napredovali. Ko bo operacija končana, bomo vrnili območje prebivalcem Afrina, ki bodo osvobojeni vladavine YPG in elementov PYD,« je povedal Kalin, ki je zadovoljen z odzivom mednarodne skupnosti. »Nihče ne dvomi o legitimnosti operacije. Podpora je bila dobra in dobrodošla,« je dodal Erdoğanov tiskovni predstavnik in zavrnil namigovanja, da se je Ankara dogovorila z Moskvo o »zamenjavi« Idliba za Afrin.
Medtem se v Turčiji nadaljuje pogrom nad civilno družbo in vsemi, ki nasprotujejo vojaški intervenciji na severozahodu Sirije. Včeraj so turške oblasti objavile, da so zaradi kritičnosti na družbenih omrežjih in nasprotovanja vojaški ofenzivi v Afrinu aretirale 573 ljudi. Oblasti so obtožile nasprotnike operacije Oljčna vejica »propagande za teroristično organizacijo«.
Javnomnenjske raziskave v Turčiji sicer kažejo, da ima uradna Ankara podporo pri vojaški invaziji v severozahodni Siriji. Preiskovalno podjetje MAK, ki ga redno citirajo provladni mediji (to je v Turčiji v zadnjem letu in pol pleonazem), je »izmerilo« kar 82-odstotno podporo operaciji Oljčna vejica. Toliko ljudi verjame, da bo operacija uspešna, hkrati pa, sodeč po isti raziskavi, kar 90 odstotkov vprašanih meni, da za Ljudskimi zaščitnimi milicami (YPG) in Kurdsko delavsko stranko (PKK) »stojijo« Združene države. Odnosi med Turčijo in ZDA, največjima vojskama v zvezi Nato, po drugi svetovni vojni še niso bili slabši. To je občutiti tudi na turški ulici.
