Tiskane izdaje
Ankara, Moskva − Nedavna sestrelitev ruskega vojaškega letala Su-24 nad Sirijo − eden najresnejših incidentov med članico severnoatlantskega zavezništva Turčijo in Rusijo v zadnji polovici stoletja − še naprej močno bremeni odnose med Ankaro in Moskvo.
Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin Ankaro včeraj obtožil, da je rusko letalo sestrelila zato, da bi zaščitila dobavne linije za nafto, ki jo kupuje od skrajne sunitske milice Islamska država (IS), je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan sporočil, da je pripravljen odstopiti s položaja, če Rusija dokaže svoje trditve. »Če bo to dokazano, plemenitost našega naroda zahteva, da ne bi več ostal na položaju,« je ob robu podnebnega vrha v Parizu dejal Erdoğan. Na ruskega predsednika Putina, ki se z njim včeraj ni hotel sestati, je naslovil izziv: »Pravim vam, gospod Putin, bi vi ostali na položaju?«
Na obtožbe ruskega predsednika se je danes odzval tudi turški premier Ahmet Davutoğlu, ki je Rusijo pozval, naj znova vzpostavi komunikacijske kanale, namesto da ponavlja neutemeljene obtožbe o domnevni trgovini z nafto med Ankaro in IS. To namreč v Turčiji odločno zanikajo in trdijo, da nafto pridobivajo po legalni poti.
V Ankari še naprej vztrajajo, da so rusko letalo sestrelili zaradi kršenja turškega zračnega prostora. »Ruske oblasti se morajo zavedati, da ni bilo turško letalo tisto, ki je kršilo ruski zračni prostor,« je dejal Davutoğlu. Pojasnil je, da ignoriranje tovrstnih kršitev ni odgovorno dejanje, če na pragu države divja vojna, vanjo pa se stekajo begunci. Opozoril je še, da Rusija s svojimi stališči sirsko krizo spreminja v krizo med Rusijo in Turčijo.
Sprva le besedna, zdaj že gospodarska vojna
Zaradi sestrelitve ruskega bombnika se je med Ankaro in Moskvo vnela prava besedna vojna. Ruski predsednik Vladimir Putin je nemudoma ocenil, da bo imel incident resne posledice za rusko-turške odnose. Sestrelitev letala je označil za »nož v hrbet« ter ocenil, da turška vojska ščiti teroriste, Ankara pa da načrtno podpira islamizacijo države. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozneje dejal, da turški napad na rusko letalo spominja na načrtovano provokacijo. Kljub temu je poudaril, da se Rusija ne namerava podati v vojno s Turčijo, bo pa Moskva »resno prevrednotila« odnose s Turčijo.
Kot smo pisali, je bil prvi odziv Moskve po sestrelitvi vojaški − v svojem letalskem oporišču v sirski Latakiji so namestili enega najsodobnejših protiletalskih sistemov na svetu, od danes pa so njihova vojaška letala oborožena tudi z raketami zrak-zrak. Eden od prvih ruskih protiukrepov je prizadel turški turizem, saj so ruske agencije prenehale prodajati počitnice v Turčiji, kjer so bili Rusi doslej takoj za Nemci najštevilnejši tuji turisti. Gospodarske sankcije so v Moskvi sprva le napovedovali, včeraj pa so jih naposled tudi uvedli − Turčija namreč v Rusijo ne bo več smela izvažati kmetijskih izdelkov. Kot je opozoril predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev, bi se lahko spisek ukrepov, ki jih je Moskva uvedla zato, ker je turški lovec nad Sirijo sestrelil ruski bombnik, še razširil.
Sestrelitev suhoja le zadnji v vrsti incidentov
Turčija in Rusija sta se glede krize v Siriji, zaradi katere je bilo od začetka konflikta marca 2011 ubitih že več kot 250.000 ljudi, na milijone pa jih je bilo prisiljenih pobegniti s svojih domov, znašli na nasprotnih bregovih. Medtem ko Moskva ostaja ena zadnjih zaveznic sirskega predsednika Bašarja Al Asada, se Ankara zavzema za njegov sestop z oblasti.
Kot smo že poročali, so ruska letala konec septembra začela izvajati napade na tarče skrajne sunitske milice Islamska država (IS) v Siriji. Številne zahodne države Moskvo sicer obtožujejo, da napada zgolj zmerne nasprotnike svojega zaveznika Bašarja al Asada in da bo njeno posredovanje še okrepilo ekstremizem sunitske milice. Ta je zavzela že velika območja Sirije in Iraka, pri tem pa pobila na tisoče ljudi in mnoge pognala v beg ter poskrbela za veliko opustošenje.
