Tiskane izdaje
»Vsi ugotavljamo, da lahko eskalacija migracij povzroči določeno nestabilnost na Zahodnem Balkanu, zato je treba nujno ukrepati. Enotne evropske rešitve v tem trenutku še ni, se pa dela na tem,« je po zasedanju povedal Erjavec.
Slovenski minister je na sestanku predstavil slovensko pobudo o krepitvi nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji, ki je bila po njegovih besedah zelo dobro sprejeta in bi lahko bila del celovite evropske rešitve.
Stališča so bila zelo različna
Nemčija je po Erjavčevih besedah obljubila polno finančno podporo za vse te ukrepe, komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn pa je opozoril, da bodo morali pri reševanju migracijske krize bolj intenzivno sodelovati tudi ministri za finance.
Slovenski minister je še izpostavil, da so imeli danes prvič dejansko zelo transparentno, odprto in odkrito razpravo o migracijski krizi, kar doslej ni bil običaj. To je po njegovi oceni tudi zasluga slovenske pobude in intenzivnega dela nizozemskega predsedstva.
O podrobnostih minister ni želel govoriti, dejal je le, da so bila stališča tudi zelo različna in navzkrižna, kar je normalno, saj gre za pereč izziv in zapleteno problematiko, pri čemer ima vsak svoj pogled glede na svoj položaj in izkušnje.
Grčija pričakuje po njegovih besedah močnejšo podporo, pri čemer je Erjavec izpostavil dogovor, da je treba takoj okrepiti evropsko agencijo za zunanje meje Frontex, in da Grčija potrebuje 2000 ljudi v okviru Frontexa, želi pa tudi več patruljnih čolnov.
Po neuradnih informacijah naj bi se najbolj iskrilo med Grčijo in Avstrijo. Neuradno je bilo sicer v Amsterdamu slišati komentarje, da se nekateri obnašajo, kot da niso s tega planeta, saj še vedno ne dojemajo razsežnosti problema begunske oziroma migracijske krize.
»EU se ne zaveda resnih razmer«
Slovenija poleg krepitve nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji v pobudi izpostavlja tudi potrebo po opredelitvi skupnih meril za sprejemanje oziroma vračanje prebežnikov na meji.
Slovenski minister je danes na kratko govoril z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem, ki po Erjavčevih besedah prav tako podpira slovensko pobudo, zlasti stališče, da bi bilo treba pomagati Makedoniji pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo. Avstrija ima po njegovih besedah podobna stališča kot Slovenija.
Avstrijski zunanji minister je po zasedanju dejal, da se EU očitno ne zaveda, kako resne so razmere. »Zelo jasno bom povedal - če nam situacije ne uspe nadzorovati (...) bo naša edina možnost sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo,« je poudaril.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da je frustrirajoče, kako vsi govorijo o nujnosti zaščite zunanje meje, zgodi pa se nič. Če Grčija ni pripravljena ali zmožna zavarovati schengna, potrebujemo novo obrambno črto, to pa sta očitno Makedonija in Bolgarija, je dejal.
Makedonija si po navedbah madžarskega ministra zasluži spoštovanje in podporo. Madžarska je doslej državi pomagala z največ policisti, Makedonija potrebuje pomoč pri osebju in infrastrukturi, je še izpostavil madžarski zunanji minister.
Zunanji ministri unije so o migracijah razpravljali skupaj s kolegi iz kandidatk za članstvo v uniji - Turčijo, Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Ob robu je bil tudi sestanek držav na balkanski migracijski poti.
V Turčijo novi Sirci
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je v odzivu na kritike zaradi zaprtja dela turške meje za sirske begunce zatrdil, da bo Turčija še naprej izvajala politiko odprtih mej za begunce iz Sirije. Po ofenzivi na Alep jih pričakujejo do 60.000, medtem ko je bilo v državi že pred tem več kot dva milijona sirskih beguncev.
»Še vedno ohranjamo politiko odprtih mej za ljudi, ki bežijo pred nasiljem režima in zračnimi napadi Rusije,« je dejal turški minister. »Sprejeli smo jih že 5000, še 50.000 do 55.000 jih je na poti,« je dodal.
Turčija je ob novem valu beguncev iz Sirije po ofenzivi režimskih sil Bašarja al Asada in Rusije zaprla del meje na območju, kamor prihajajo Sirci, ki bežijo pred napadi na Alep.
Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je že dopoldne opozoril, da mora država spoštovati mednarodno pravo in sprejeti begunce.
Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije bje poudarila, da je ne le pravna, temveč tudi moralna dolžnost zavarovati osebe, potrebne mednarodne zaščite. Spomnila je tudi, da so tri milijarde evrov pomoči Turčiji namenjene prav za zaščito prosilcev za azil.
