Tiskane izdaje
Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Bakuju Vagid Dargjahli je za Tass povedal, da je situacija na območju »v primerjavi s prejšnjo nočjo in dnevom relativno mirna, vendar napetost ostaja. Minulo noč je armenska stran s topništvom obstreljevala več nenaseljenih azerbajdžanskih naselij, ki so vzdolž razmejitvene črte. Žrtev ni bilo,« je dejal.
Na drugi strani je obrambno ministrstvo v Erevanu opozorilo, da je azerbajdžanska stran ponoči nadaljevala z obstreljevanjem njihovih položajev. Več podrobnosti pa so napovedali za kasneje, še navaja Tass.
V spopadih, ki so izbruhnili ta konec tedna, je bilo po dosedanjih podatkih skupno ubitih okoli 30 vojakov, poročajo tuje tiskovne agencije.
ZDA obsodile spopade
ZDA so v soboto zvečer že obsodile ponoven izbruh spopadov med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha. Ameriški državni sekretar John Kerry je obe sprti strani pozval k spoštovanju dogovora o premirju iz leta 1994 in opozoril, da spora ne bo mogoče rešiti vojaško.
Odgovornost za izbruh spopadov med armenskimi in azerbajdžanskimi silami vzdolž meje Gorskega Karabaha ta konec tedna ob strani valita druga na drugo. Kerry ju je še opozoril, naj čim prej zaženeta politične pogovore za rešitev spora, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Spor glede Gorskega Karabaha sicer sega še v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada sovjetske zveze. Gre za območje, na katerem živijo predvsem armenski kristjani, a leži globoko na območju Azerbajdžana, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko. Armenci trdijo, da skušajo zgolj zaščititi tamkajšnje Armence pred napadom Azerbajdžana, slednji pa trdi, da je Armenija okupirala azerbajdžansko ozemlje.
V 90. letih več deset tisoč mrtvih
V spopadih v letih od 1991 do 1994 je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je zapustilo območje. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve. Vsake toliko med obema stranema izbruhnejo novi spopadi.
Po navedbah armenskih sil so azerbajdžanske sile v soboto začele ofenzivo s tanki in topništvom, armenske sile pa so na to odgovorile. Uničile so več azerbajdžanskih tankov, pa tudi bojni helikopter in več brezpilotnih letal, so zatrdili.
Azerbajdžan pa je zatrdil, da so njihovi vojaki zgolj odgovorili na napade armenske strani, povzema dpa.
K umiritvi razmer je v soboto sicer pozval tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija ima v Armeniji nameščenih več tisoč vojakov. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov se je tudi že srečal z zunanjima ministroma obeh držav in ju pozval k prenehanju nasilja.
O obnovitvi konflikta v Gorskem Karabahu naj bi v torek spregovorili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), še napoveduje dpa.
