Tiskane izdaje
Prekinitev ognja v Siriji ni zdržala. Ustavljena je bila zelo brutalno. Najprej v soboto s pobojem 62 sirskih vojakov med koalicijskim bombardiranjem blizu Deir al Zora, nato pa z napadom na humanitarni konvoj blizu Alepa. Rusija je zanikala vpletenost.
Rusko-ameriški načrt ustavitve sovražnosti v Siriji je bil kljub gromozanskim pomanjkljivostim in improvizaciji prvo upanje, da se bo najbolj krvav konflikt našega časa po petih letih morda vendarle počasi končal. Nekaj dni se je celo zdelo, da bo prekinitev ognja vzdržala. Toda zdi se, da so ključne vpletene strani le čakale, da ponovno − s še večjo silo − primejo za orožje.
Ponedeljkov letalski napad na skupni humanitarni konvoj Združenih narodov in Rdečega polmeseca, ki je bil s turške meje na poti proti obleganemu delu Alepa, je bil jasen znak, da si ne Damask ne Moskva ne želita, da bi se kratkotrajna prekinitev ognja razvila v podaljšano premirje. Podobno je mogoče zatrditi za koalicijsko (ZDA, Britanija, Danska, Avstralija) bombardiranje pozicij sirskih vladnih sil − in to med napadom na položaje samooklicane Islamske države. Toda napad na humanitarni konvoj je po mednarodnem pravu vojni zločin in nekaj najbolj ciničnega, kar je v času vojne mogoče storiti.
Napad na konvoj 31 tovornjakov, polnih hrane, medicinske pomoči in zimskih oblačil, se je po pripovedovanju očividcev zgodil le nekaj ur po uradnem koncu enotedenske prekinitve ognja in takoj zatem, ko so v Alepu ponovno izbruhnili spopadi. Medtem ko so režimska letala in helikopterji srdito bombardirali in obstreljevali vzhodni, uporniški del mesta, v katerem živi še nekaj manj kot 300.000 ljudi, je koalicija uporniških milic s topništvom in raketami napadla položaje vladne vojske v zahodnem delu mesta, ki je pod nadzorom režima predsednika Bašarja al Asada. Njegov režim je v ponedeljek razglasil, da zanj prekinitev ognja, ki sta jo množično kršili obe strani (vse strani) sirskega konflikta, ne velja več.
Jasen namen = vojni zločin
Humanitarni konvoj je bil namenjen v oblegani del največjega sirskega mesta. Predstavnikom Združenih narodov in Rdečega polmeseca je tik pred zdajci od sirskih oblasti, ki so sicer v času prekinitve ognja močno oteževale dostop humanitarne pomoči, uspelo dobiti dovoljenje za dostavo pomoči v vzhodni Alep, a ko se je kolona tovornjakov približala mestecu Urm al Kubra, naj bi priletela vojaška letala in odprla ogenj. Osemnajst tovornjakov je bilo uničenih. V napadu je umrlo najmanj dvanajst ljudi, med njimi vsaj šest humanitarnih delavcev. V napadu na konvoj, ki je bil jasno označen, njegovo pot so poznale vse strani, je bilo uničeno tudi skladišče Rdečega polmeseca in poškodovana lokalna bolnišnica.
Iz ZN in mednarodnega komiteja RK so prihajala obupana in šokirana sporočila - napad je osupnil ves svet. Moskva je v popoldanskih urah po dolgem molku zanikala, da so konvoj napadla ruska letala, in dodala, da njihovi strokovnjaki na posnetkih ne vidijo dokazov, da bi bil izveden letalski napad. Tudi uradni Damask je pozneje zanikal vpletenost. »To je bila flagrantna kršitev mednarodnega prava, kar ni sprejemljivo. To, da ni mogoče zaščititi humanitarnih delavcev in struktur, bi lahko pustilo resne posledice na humanitarnem delu v državi,« je dejal Peter Maurer, predsednik mednarodnega komiteja Rdečega križa. Še bolj neposreden je bil Stephen O'Brien, koordinator urgentne pomoči pri ZN: »Naj bom jasen: če se bo pokazalo, da je bil ta brezčutni napad namensko usmerjen proti humanitarcem, je to vojni zločin. Pozivam k takojšnji, nepristranski in neodvisni preiskavi tega smrtonosnega incidenta. Tisti, ki so ga zagrešili, morajo vedeti, da bodo enkrat odgovarjali za kršitve mednarodnega humanitarnega prava.«
Da je imel humanitarni konvoj vsa potrebna dovoljenja in je bilo njegovo gibanje usklajeno s sirskimi oblastmi, je potrdil tudi posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Staffan de Mistura. »Naš bes zaradi napada je velikanski ... Konvoj je bil rezultat dolgega procesa pridobivanja dovoljenj in priprav za pomoč izoliranim civilistom,« je zgrožen povedal.
Po napadu so Združeni narodi zaradi pomanjkanja varnosti zaustavili vse svoje humanitarne konvoje. Tragedija sirskega prebivalstva, ki ji že tako ni videti konca, se ne le nadaljuje, ampak stopnjuje.
