Vojna v Siriji: Kako strniti ameriško-ruske sile?

Večurni pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim gostom, ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem, ki se je končal v ranih petkovih urah, je bil po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova »precej konstruktiven, dokaj odkrit in podroben«. Toda »veliko je še odprtih vprašanj. Neposredno sodelovanje v boju proti ekstremizmu ni bilo tema pogovorov. Izmenjava informacij med nami poteka, a dejanskega sodelovanja na žalost ni.«

V Moskvi so se še v četrtek, tik pred prihodom prvega moža ameriške diplomacije, uradno sprenevedali, da ne vedo natančno, kaj ga je prineslo. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da je John Kerry prišel na lastno željo, o tem, kaj ima za bregom, pa da bo že sam povedal. A če je verjeti pronicljivemu novinarju ameriškega časnika Washington Post Joshu Roginu, so imeli v Rusiji več kot dva tedna časa, da se pripravijo na to, o čemer se je v Moskvo priletel pogovarjat Kerry.

Tesnejše sodelovanje

Novinar je pred dnevi prvi razkril, da so iz Washingtona že 27. junija poslali v Moskvo predlog sporazuma o tesnejšem ameriškem vojaškem sodelovanju z Rusijo v operacijah proti terorističnim skupinam v Siriji, ki so ga sestavili po več tednih priprav, razprav, prerekanj in nasprotovanj. V komentarju, ki ga je Rogin objavil minulo sredo, pa je povedal tudi to, da so se ameriško-ruska pogajanja o predlaganem sporazumu začela že pred Kerryjevim obiskom. Prvo presenečenje ameriškega predloga je že to, da so ga sploh pripravili, saj so v Washingtonu doslej sami zavračali podobne pobude, ki so prihajale iz Moskve. Uradno ameriško stališče je bilo, da se Rusija v Siriji ne bori proti teroristom, temveč »poskuša razbiti« nasprotnike »režima« sirskega predsednika Bašarja al Asada, kakor je še pred kratkim na posvetu newyorškega mnenjskega središča Svet za tuje odnose razlagal direktor ameriške obveščevalne službe Cia John Brennan.

Zaveze

Podobno kritiko je bilo slišati iz ust tiskovnega predstavnika Bele hiše Josha Earnesta že po tem, ko sta se Putin in Kerry nehala pogovarjati: »Vedno smo jasno govorili, da bi bili veseli ruskega vojaškega sodelovanja, dokler je usmerjeno proti Islamski državi in Al Kaidi v Siriji. Na žalost smo videli, da so preveč svoje vojaške moči usmerili v to, da bi se ohranil Asadov režim.« A prvi človek Cie je že sam prejšnji mesec nakazal, da se kljub tem pomislekom utegne ameriška politika do sirske krize spremeniti. »Na politični fronti ne bo nobenega napredka brez aktivnega ruskega sodelovanja in dejanskega ruskega interesa, da se ta zgodi,« je dodal Brennan.

V osnutku sporazuma Američani Rusom predlagajo vzpostavitev skupnega poveljstva v bližini Amana v Jordaniji, kjer bi si delili informacije o položajih terorističnih skupin v Siriji in usklajevali zračne napade na njih. Ena ključnih točk predloga je tudi ameriška zaveza, da se bo aktivneje in v sodelovanju z Rusi vključila v boj proti fronti Nusra, teroristični organizaciji in podružnici Al Kaide, ki je v zadnjem času bolj uspešna v boju proti Asadovim silam kakor bolj razvpita Islamska država, ki pa doživlja neuspehe na bojiščih.

Alarmisti

To je bil tudi eden od razlogov za nasprotovanje predlogu, saj so se v ameriških diplomatskih krogih, ki so še pred kratkim v javnem pismu pozivali administracijo k vojaškim akcijam proti Asadu, ustrašili, da bo tovrstno ameriško-rusko sodelovanje le še okrepilo sirskega »diktatorja«. Toda neimenovani visoki predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je v pogovoru za dnevnik New York Times te kritike razglasil za »alarmiste«, ki so spregledali, da sporazum tudi zelo omejuje vojaške polete sirskega letalstva. Njegov predlog namreč predvideva tudi določitev posebnih zavarovanih območij, o katerih bi se morala Washington in Moskva še dogovoriti, sirska letala pa bi jih lahko obstreljevala le v samoobrambi.

Sporazum, ki ga je Kerry ves čas goreče zagovarjal, je imel veliko nasprotnikov v ameriški administraciji. Proti so bili nekateri na ameriškem zunanjem ministrstvu, kjer je bila še do nedavnega uradna politika ta, da je pogoj za rešitev sirske krize Asadov odhod s položaja. Najdlje in najodločneje je bolj prijateljskim stikom z obnovljeno hladnovojno sovražnico menda nasprotoval obrambni minister Ashton Carter, ki pa se je na koncu moral ukloniti volji predsednika države. Toda opozicija ni zamrla, so pred kratkim razkrili na ameriškem spletišču Daily Beast, kjer so zapisali, da nekateri uradniki v Pentagonu že vnaprej govorijo, da sporazum ne bo deloval. »Če se bodo ZDA in Rusija dogovorile o izmenjavi informacij, bodo lobirali, da bi si jih z njimi delili v čim manjši meri,« je po pogovorih z vplivnimi uslužbenci obrambnega ministrstva ugotovila novinarka Nancy Youssef.