Tiskane izdaje
V Evropo je v zadnjem letu prišel milijon beguncev in priseljencev, v svetu je 60 milijonov razseljenih ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi vojn in preganjanj. Toda bistveno več ljudi, bistveno večji izziv je povezan z migracijami zaradi podnebnih sprememb.
Podnebne spremembe imajo velikanske, vseobsežne posledice, predstavljajo eno največjih napetosti današnjega časa. Ključno vprašanje naše civilizacije je, kako uskladiti ekonomsko rast z ekološko vzdržnostjo. Pomemben vidik je povezanost podnebnih sprememb z migracijami in problematiko razseljenega prebivalstva, in o tem ne piše samo Naomi Klein, ki opominja, da podnebno ukrepanje pomeni največje upanje za mir. Če se bodo nevarne suše in poplave nadaljevale, bo to povzročilo še več lakote, še več konfliktov in še več preseljevanj.
Tri leta trajajoča suša je bila za Sirijo uničujoča. Čeprav nenormalno dolgo sušno obdobje, kakršnega ne pomnijo, samo po sebi ni povzročilo širjenja konflikta in vojne – vedno so odločujoči politični, ekonomski in socialni dejavniki – pa je pomenilo pomembno okoliščino v nizu dogodkov, ki so vodili do izbruha sovražnosti in uničujoče sirske vojne. Konflikt so »deloma povzročile« podnebne spremembe, ugotavljajo raziskave. Dvomi o tem, ali razprave o klimatskih spremembah in njihovi soodvisnosti s konflikti bolj kot znanost poganja politika, še vedno obstajajo; slednje je pred časom problematiziral britanski Guardian. In vendar teza o povezanosti globalnega segrevanj in migracij ni več kontroverza.
Politika
Povezavo med globalnim segrevanjem in sirskim nasiljem v zadnjem času posebej veliko izpostavljajo politiki. Ameriški državni sekretar John Kerry je nedavno govoril o tem, kako ni nobeno naključje, da je Sirija pred državljansko vojno utrpela eno najhujših, rekordnih suš. »Več kot 1,5 milijona ljudi je iz ruralnih okolij migriralo v mesta, kar je okrepilo politične nemire in nakazalo začetek vrenja v državi«. K sirski nestabilnosti je prispeval dolg niz dejavnikov, suša je bila eden od faktorjev.
Podnebne spremembe prizadenejo najranljiveše skupine ljudi povsod po svetu, opozarja tudi Mary Robinson, nekdanja irska predsednica in visoka predstavnica Združenih narodov za človekove pravice. Nikakor jih ne bi smeli obravnavati ločeno od vsega ostalega, temveč v kontekstu ekonomskega razvoja revnega dela sveta, opominja imenovana. Po njenem prepričanju so podnebne spremembe povezane z razdorom družbenega reda; množična preseljevanja zaradi segrevanja, ker pač nekateri deli sveta preprosto ne bodo več naseljivi, prinašajo velikanske posledice. »Z migracijami se ne ukvarjamo na ustrezen način«, je Robinsonova komentirala aktualne krize in množično preseljevanje ljudi iz Sirije, Bližnjega vzhoda, severne Afrike. In to je regija, kjer se utegnejo klimatske razmere še posebej izrazito poslabšati. »Treba je spremeniti celoten pristop.«
Nekdanja visoka komisarka Svetovne organizacije govori o povsem drugačni, novi perspektivi. Ta zadnja je edino, kar lahko prepreči – kakor ugotavlja nedavna raziskava revije Nature Climate Change – da bi obsežna področja Bližnjega vzhoda, predvsem ob Perzijskem zalivu, konec stoletja beležila »temperature, ki presegajo mejo, v kateri lahko ljudje preživijo«.
Raziskave
Podnebne spremembe v Rodovitnem polmesecu in posledice na nedavno sušo v Siriji so vzele pod drobnogled številne raziskave. Pred sirsko vstajo, ki se je začela leta 2011, je to območje med Perzijskim zalivom in Sredozemskim morjem doživelo eno najhujših suš, odkar beležijo tovrstne podatke.
Suša, in za povrh zgrešena, netrajnostna kmetijska in okoljska politika, posledično pomanjkanje hrane, so prispevali k političnim nemirom. Globalno segrevanje, ki ga je spodbudil človek, je pomagalo zanetiti državljansko vojno v Siriji: Za dvakrat, morebiti trikrat so se namreč povečale možnosti za uničujočo sušo na območju Rodovitnega polmeseca, ta se je zgodila tik pred izbruhom spopadov v državi, je pokazala lani objavljena študija revije Proceedings on the National Academy of Sciences. Gre za prvo pomembno potrditev, da bodo ravno podnebne spremembe v prihajajočih desetletjih odigrale vlogo multiplikatorja tveganj. Države, ki so že same po sebi krhke in ranljive, bodo pahnile v konflikt.
Območje Rodovitnega polmeseca na Bližnjem vzhodu je zgodovinsko pomembno zaradi nastanka najstarejših znanih civilizacij, tam so že okoli leta 9.000 pr. n. št., v dobi neolitika, zaradi rodovitne prsti nastale prve kmetije. Prizorišče začetkov kmetijstva in živinoreje ob Evfratu in Tigrisu pa zaradi segrevanja nemara sploh ne bo več rodovitno. Klimatologi ugotavljajo, da bo regija postala še bolj suha in še bolj vroča.
Primer Sirije
Suša, ki je zajela sirsko državo med leti 2007 in 2010, je prisilila poldrugi milijon kmetov in pastirjev na severovzhodu Sirije, da so zapustili domove in se s trebuhom za kruhom odpravili v urbana območja; ta so doživela izjemen populacijski šok, ugotavlja zgoraj omenjena raziskava. Kritiki te teze sicer omenjajo, da so sirska mesta rasla predvsem zaradi ekonomskih razlogov in da imajo migracije v urbana središča več opraviti z ukinitvijo podpor, na primer za gnojila. Demografski premiki so sovpadli s prihodom številnih iraških beguncev v Sirijo. Do leta 2010 so notranje razseljene osebe in iraški begunci predstavljali petino celotne sirske populacije. Vse našteto je dodatno destabiliziralo državo, so zapisali v raziskavi PNAS. Izsledki se ne nanašajo izključno na Sirijo. Med drugim znanstveniki ugotavljajo, da bi globalno segrevanje lahko predrugačilo podobo vzhodnega Sredozemlja, recimo delov Turčije, Libanona, Jordanije in Izraela. V regiji, ki je že zdaj nestabilna, bi povišanje temperatur in zmanjševanje padavin pomenilo še eno varnostno tveganje.
Razmere v Siriji je povrhu poslabšala prekomerna poraba vodnih virov, neustrezne vladne kmetijske politike, ki so promovirale proizvodnjo določenih poljščin. Suša je imela izjemne posledice za ceno živeža, predvsem žita, riža, kmetje so izgubili tako rekoč celotne letine. Podobno velja za živinorejo.
Izsledki prinašajo precej širok pregled dejavnikov, ki so povezani s sirsko državljansko vojno. Avtorji so jasni, da vzrokov ni mogoče pripisati enemu samemu dejavniku, tudi ne vladnim politikam, ki so denimo vodile v netrajnostno porabo vode. Migracije imajo vedno dolg seznam vzrokov, so kompleksen fenomen.
