Vse bolj krvave roke sunitskih skrajnežev

New York – Ameriška vojska tudi po razbitju obroča sunitskih upornikov okoli gore Sindžar na severu Iraka nadaljuje letalske napade. V soboto so napadli položaje Islamske države okoli velikega jezu na reki Tigris severno od Mosula. Njegovo zrušenje bi lahko povzročilo visok poplavni val, ki bi zalil celo Bagdad. Cilj letalskih napadov so bili tudi skrajneži, ki so menda sodelovali pri poboju okoli 80 jazidov.

Verska manjšina na severu Iraka je od začetka meseca cilj sunitskih skrajnežev, ki jo označujejo za »častilce hudiča«, in od njenih pripadnikov zahtevajo, naj prevzamejo islam ali pa jih čaka smrt. Zato se jih je na tisoče iz mesta Sindžar in okolice umaknilo na istoimensko goro, kjer so se soočili s težkimi razmerami za preživetje. Sredi minulega tedna je na gorskem območju pristala ameriška posebna enota in sporočila, da so letalski napadi in napredovanje kurdskih pešmerg tisočem jazidom že omogočili, da so pobegnili v Sirijo na območja pod nadzorom tamkajšnjih Kurdov.

Na gori naj bi ostalo le še okoli tisoč beguncev, ki naj bi živeli v precej boljših razmerah, kot je pred tem domnevala mednarodna skupnost. Prav tako naj ne bi želeli zapustiti območja, kjer naj bi po njihovem verovanju pristala Noetova barka, saj verjamejo, da je varno zatočišče pred pripadniki skrajne Islamske države. Ti so po petdnevnem prepričevanju, naj se spreobrnejo, v petek vdrli v vas Kočo ob vznožju gorovja, in po pričevanju preživelih ustrelili vsaj 80 moških in fantov, starejših od 13 let.

Žarki upanja

Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so v soboto uničili dve vozili z uporniki, ki naj bi sodelovali v poboju. Poleg tega so letala in troti v bližini največjega jezu v Iraku napadli devetkrat in uničili štirinajst vozil, med njimi tudi oklepnike, s katerimi so ZDA opremile iraško vojsko, a je ta ob ofenzivi IS zbežala in opremo prepustila skrajnežem. Napadi naj bi bili usklajeni s kurdski pešmergami, ki naj bi že zavzeli vzhodno stran jezu, pripravljali naj bi tudi ofenzivo za zavzetje mesta Sindžar.

Ameriški predstavniki trdijo, da je letalsko delovanje še vedno v skladu z omejitvami, ki jih je predsednik Barack Obama postavil na začetku operacije za pomoč jazidom, in po katerih z njimi ščitijo ameriško diplomatsko in vojaško osebje v državi, preprečujejo izvajanje genocida in omogočajo oskrbo s humanitarno pomočjo. Osvobajanje jezu naj bi namreč zavarovalo ameriško veleposlaništvo v Bagdadu pred morebitnim katastrofalnim poplavnim valom.

Štiri dni po odločitvi iraškega premierja Nurija Malikija, da odstopi in se ne bo potegoval za še tretji mandat, se v Bagdadu nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade pod vodstvom mandatarja Hajderja al Abadija, ki ga podpirata tako ZDA kot Iran. Ta naj bi v vlado vključil sunite in Kurde ter tako skušal ustaviti delitev v državi ter razrešiti vojaško in humanitarno krizo. Pri tem iz sunitskega dela države prihajajo znaki, da so pripravljeni sodelovati z Abadijem, če bo spoštoval njihove pravice.

Težave Obame

Medtem so zunanji ministri EU v petek podprli oboroževanje iraških Kurdov, pri čemer so posameznim članicam prepustili, za kakšno obliko pomoči se bodo odločile. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je med sobotnim obiskom Iraka zagotovil dobrih 24 milijonov evrov nemške humanitarne pomoči, izključil pa ni niti vojaške pomoči pešmergam.

Okrepitev gospodarske in vojaške pomoči novi vladi v Iraku, če bo ta združevala vse tri skupnosti, je napovedal tudi Washington, predsednik Obama pa je namignil, da bi letalski napadi lahko trajali še mesece. Pri tem se sooča tako s strahovi, da bodo ZDA znova začele z vojaškim posredovanjem v državi, iz katere so se umaknile 2011, kot z obtožbami, da je njegova premalo odločna varnostna politika zakrivila vzpon skrajnežev Islamske države.

Očitkom, da je premalo odločno ukrepal v Siriji, kar je pripeljalo do sedanjih težav v Iraku, se je za hip pridružila tudi nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton. Verjetna predsedniška kandidatka na volitvah čez dve leti se skuša nekoliko odmakniti od vse manj priljubljenega predsednika. A je nato hitro zagotovila, da so njene besede prenapihnili in da ni šlo za »napad na predsednika, njegovo politiko ali vodenje države«.