Tiskane izdaje
Ameriški in južnokorejski vojaki so v ponedeljek začeli skupne vojaške vaje, imenovane Ulči-Freedom Guardian (UFG), katerih namen je s pomočjo računalniških simulacij okrepiti bojno pripravljenost. Čeprav vaje potekajo v enakem obsegu kot lani, ameriško vojsko tokrat zastopa 17.500 vojakov, kar je pomembno manj kot lanskih 25.000. Kljub temu ameriški in južnokorejski predstavniki zavračajo namigovanja, da je to znak popuščanja Pentagona z namenom zmanjšanja napetosti na Korejskem polotoku.
Med 50.000 sodelujočimi na tokratnih manevrih je tudi okoli 3000 Avstralcev, Britancev, Kanadčanov, Kolumbijcev, Dancev, Nizozemcev in Novozelandcev, vsi skupaj so pod poveljstvom Združenih narodov.
Čeprav za zdaj ni nobenega indica, da bodo ZDA ob tej priložnosti proti Korejskemu polotoku poslale najzmogljivejše orožje, kakršno so letalonosilke, jedrske podmornice in strateški bombniki, bodo na vajah osebno navzoči šef pacifiškega poveljstva ameriške vojske admiral Harry Harris, prvi mož strateškega poveljstva general John Hyten in direktor raketne obrambne agencije general Samuel Greaves.
Udeleženca vojaških manevrov UFG sta si utrgala trenutek za priložnostni selfie. Foto: Kim Hong-Ji/Reuters
Harris se je v ponedeljek srečal z južnokorejskim obrambnim ministrom Song Jung Munom, ob tej priložnosti pa poudaril, da »skupne sile Republike Koreje [uradno ime Južne Koreje] in ZDA podpirajo aktualna diplomatska prizadevanja, vendar so obenem pripravljene v vsakem trenutku kreniti v boj«. Song je potrdil, da je njihovo »zavezništvo podpisano s krvjo, naredili pa bomo vse, kar je v naši moči, da bi ga še naprej razvijali tako, da bo to najbolj ustrezalo obema državama«.
Tokrat je prvič, da so ameriški poveljniki v Južni Koreji med samim potekom skupnih vojaških vaj, zato nekateri analitiki to razumejo kot alternativo pošiljanju strateškega orožja, česar da so se ZDA zdaj vzdržale, da ne bi izzivale Severne Koreje. Ameriško sporočilo Pjongjangu bo tako poslano preko visokih predstavnikov oboroženih sil ZDA.
Tik pred začetkom manevrov UFG je severnokorejsko partijsko glasilo Rodong Sinmun objavilo komentar, katerega avtor opozarja, da so »skupni vojaški manevri brezobziren izraz sovraštva, uperjenega proti Demokratični ljudski republiki Koreji«. »Nikakršnih zagotovil ni, da to ne bo preraslo v pravo vojno,« je še zapisal.
Pripadniki severnokorejske vojske med nedavno parado v Pjongjangu. Foto: Wong Maye-E/AP
Južnokorejski predsednik Mun Dže In je v ponedeljek ponovil svoji vladi, da mora Severna Koreja »dojeti, da njene nenehne provokacije silijo Južno Korejo in ZDA v izvajanje skupnih vojaških vaj, kar ustvarja začarani krog«.
Pjongjang je med prejšnjimi vojaškimi vajami UFG (te potekajo vsako poletje, od leta 2015 pod tem imenom) izstrelil balistično raketo s podmornice, nekaj dni po koncu manevrov pa je izvedel še peti, doslej največji jedrski poskus.
Letos so se vaje UFG začele v trenutku, ko v Washingtonu spet prevprašujejo prihodnost svojega vojaškega zavezništva z Južno Korejo. Prejšnji teden je Steve Bannon omenil možnost umika ameriških vojakov iz Južne Koreje v zameno za preverljivo zamrznitev severnokorejskega jedrskega programa. Toda Bannon je bil po tem odpuščen s položaja glavnega stratega Bele hiše, zato je odgovor na to, kaj ameriški predsednik Donald Trump sploh hoče doseči na Korejskem polotoku, zdaj nekako obviselo v zraku.
Skupnim vojaškim vajam ZDA in Južne Koreje nasprotuejejo tudi mnogi Južni Korejci, ki v njih vidijo predvsem nepotrebno izzivanje severa. Foto: Jung Yeon-Je/AFP
»Če so ZDA izgubljene v fantaziji, da bi se vojna na polotoku odvijala na tujem pragu, torej daleč od njih na drugem bregu Tihega oceana, se motijo bolj kot kadar koli doslej,« je še sporočil komentar v Rodong Sinmunu.
Kljub temu se omenja možnost posrednih pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu, vloga posrednika pa bi lahko bila ponujena kateri od evropskih držav, ki imajo veleposlaništvo v Pjongjangu. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je vnaprej pozval k »previdnosti glede nemške vloge«, glede na to, da gre za konflikt na drugi strani sveta. »Tamkajšnjim prebivalcem bi bilo nenavadno, če bi se mi ponudili za posrednike,« je dejal Gabrijel, a obenem dodal, da bi lahko EU ponudila svoje izkušnje, pridobljene v pogajanjih z Iranom, ki so pripeljala do jedrskega sporazuma mednarodne skupnosti s to državo leta 2015.
Kakršna koli pogajanja s Pjongjangom se v tem trenutku zdijo zelo malo verjetna. Šibke znake, da možnost za to vendarle obstaja, je mogoče razumeti kot ščepec optimizma v zelo napeti situaciji, ki je Korejski polotok pripeljala na sam rob nove vojne.
Za povečavo kliknite na grafiko.
