Zaostrene razmere na jugovzhodu Turčije

ZDA iz varnostnih razlogov umikajo družine svojih vojakov iz okolice Incerlika.

Objavljeno
30. marec 2016 16.04
D. S.
D. S.

Medtem ko se turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan po »begunskem« sporazumu prepira z Evropsko unijo zaradi zelo po svoje pojmovane svobode turških medijev, od Washingtona pa pričakuje, da ga bo predsednik Barack Obama med jedrskim vrhom sprejel na štiri oči, so v poveljstvu ameriških sil za Evropo (Eucom) sporočili, da Združene države iz jugovzhodne Turčije umikajo družine svojih vojakov in diplomatov, ker je zanje tam postalo prenevarno.

Sorodniki pripadnikov ameriških oboroženih sil, ki so na jugu Turčije stacionirane zaradi učinkovitejšega skupnega boja proti Islamski državi, bodo odpotovali domov zaradi »resnih varnostnih pomislekov«, je rečeno v sporočilu stuttgartskega centra Eucom. Odločitev naj bi bila usklajena s turško vlado, na delovanje ameriške vojske pa menda ne bo vplivala. Združene države Amerike in Turčija bodo namreč tako kot do zdaj tudi v prihodnje »skupaj opravljale odločilno vlogo v boju proti terorističnim milicam Islamske države«.

Priprave na novo ofenzivo?

Američani, ki očitno vedo nekaj več, morda tudi o pripravljajoči se novi Erdoğanovi ofenzivi proti Kurdom, nameravajo družine svojih vojakov umakniti predvsem iz mest Mersin in Adana, ki ležita v bližini Natovega letalskega oporišča v turškem Incirliku. Hkrati so ameriške vojaške oblasti posvarile svoje državljane, naj zaradi naraščajočega števila napadov kar se da omejijo svoja potovanja v Turčijo, južnim predelom države pa naj se povsem izogibajo.

V ameriškem opozorilu razen omembe »zaostrenih varnostnih razmer« niso navedeni nobeni drugi razlogi, kljub temu pa je bolj ali manj jasno, da ne gre za posledico spopadov s tako imenovano Islamsko državo, ampak predvsem za izjemno nevarne razmere, ki so na jugovzhodu Turčije nastale po julija lani spodletelem premirju med prepovedano kurdsko delavsko stranko PKK in turško vlado. Vse od takrat v pretežno kurdskih jugovzhodnih delih Turčije poteka prava državljanska vojna turških oboroženih sil proti kurdskim upornikom, oboroženo nasilje pa je čedalje hujše.

Več kot 5000 mrtvih

Po izjavah turškega predsednika Erdoğana, v ponedeljek izrečenih za turško državo tiskovno agencijo Anadolu, je bilo do zdaj v teh spopadih ubitih že več kot 300 pripadnikov turških oboroženih sil, medtem ko je število mrtvih na nasprotni strani menda »najmanj desetkrat tolikšno«. Uradni podatki govorijo celo o 5000 ubitih kurdskih borcih.

Vladna stran si sicer vsakič znova prizadeva dokazati, da obvladuje razmere, koliko »kurdskih teroristov« je že ubila in iz koliko mest jih je pregnala, vendar se število napadov nikakor ne zmanjša. Da se razmere nevarno zaostrujejo, kaže tudi napovedani umik družin ameriških vojakov iz tega dela Turčije.

Poznavalci vedo povedati, da vladni strani ne gre tako dobro, kot bi ta rada prikazala, saj se kurdski PKK kljub pritiskom Erdoğanove vojske vsakič znova posreči pridobiti vedno nove in nove borce, ki so se tudi z orožjem pripravljeni postaviti za kurdske pravice.