Zadnji strateški varnostni dokument je leta 2009 podpisal takratni ruski predsednik in zdaj premier Dmitrij Medvedjev. V njem je izpostavljeno, »da bo Rusija ščitila svoje nacionalne interese v kontekstu mednarodnega prava ter izvajala racionalno in pragmatično zunanjo politiko, ki izključuje drago konfrontacijo ter novo oboroževalno tekmo«. V novem dokumentu je poudarjeno, »da je uporaba vojaške sile mogoča, če se bodo vsi nenasilni ukrepi pokazali za neučinkovite«.
Zahodni analitiki so posodobljeno strategijo opredelili kot pripravljanje terena za ruske vojaške operacije proti vsem tistim, o katerih bo Rusija presodila, da so grožnja njeni nacionalni varnosti, s čimer naj bi se vsi skupaj znašli še korak bližje svetovni vojni.
V Kremlju so poudarili, da so v dokumentu identificirani ruski nacionalni interesi in prioritete, domači in zunanjepolitični cilji ter ukrepi za krepitev nacionalne varnosti in dolgoročnega stabilnega razvoja. V njem je poudarjeno, da je Rusija v zadnjih letih okrepila svojo vlogo pri reševanju globalnih problemov in mednarodnih konfliktov, vodenje neodvisne domače in zunanje politike pa je povzročilo »reakcijo ZDA in njenih zaveznikov, ki se trudijo ohraniti prevlado v globalnih zadevah«.
Barvne revolucije
Barvne revolucije, kakršni so bili leta 2004 priča v Ukrajini, so opredeljene tudi kot osrednja grožnja ruski varnosti. V tem kontekstu so v dokumentu posebej izpostavljeni »radikalne družbene skupine, ki uporabljajo nacionalistične in radikalne religiozne ideologije, tuje in mednarodne nevladne organizacije ter posamezniki, ki spodkopavajo rusko ozemeljsko celovitost in destabilizirajo politični proces«.
Za veliko grožnjo ruski varnosti je seveda označeno tudi širjenje Nata na rusko dvorišče, vendar je Rusija ne glede na to »še naprej zainteresirana za pošten dialog z zvezo Nato, EU in ZDA«, ki jih po drugi strani obtožuje, da so svojo mrežo vojaško-bioloških laboratorijev razširile v države, ki mejijo na Rusijo. Zaradi tega obstaja večje tveganje, da se bodo določene države dokopale tako do biološkega kot kemičnega orožja, čedalje več je tudi držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem.
»Rusija je pripravljena razpravljati o omejevanju svojega jedrskega potenciala, vendar samo na podlagi medsebojnih sporazumov in večstranskih pogovorov,« je zapisano v dokumentu, v katerem je Rusija po drugi strani poudarila, »da namerava tudi v prihodnosti preprečiti kakršenkoli vojaški konflikt z ohranjanjem svojega jedrskega potenciala«.
Do prevlade
»Rastoči vpliv političnih faktorjev na gospodarske procese ter poskusi posameznih držav, da bi ekonomske metode ter orodja finančnih, trgovinskih, investicijskih in tehnoloških politik uporabile za reševanje svojih geopolitičnih težav, slabijo stabilnost sistema mednarodnih ekonomskih odnosov,« je izpostavljeno v strategiji, v kateri niti z besedico ni omenjena Sirija, kjer je Rusija septembra lani začela letalske napade na položaje Islamske države.
Se je pa zato Putin posvetil ruski operaciji v Siriji v tradicionalni novoletni poslanici, v kateri je posebej izpostavil ruske vojake, ki se »daleč stran borijo proti mednarodnemu terorizmu«, zaradi česar je njegov novoletni govor, ki ga v Rusiji tradicionalno predvajajo minuto pred polnočjo, v resnici zvenel kot govor voditelja države v vojni.