Borna zmaga Merklove, vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo

Berlin – Od zgodnjih ponedeljkovih jutranjih ur je v Nemčiji tudi uradno: zmagala je CDU/CSU nemške kanclerke Angele Merkel in bavarskega prvaka Joachima Herrmanna, a z le 33 odstotki glasov (246 sedežev v bundestagu, še leta 2013 41,5 odstotka glasov). S komaj 20,5 odstotka (153 sedežev) so veliko izgubili tudi drugouvrščeni socialdemokrati Martina Schulza, ki so na prejšnjih volitvah dobili 25,7 odstotka. Zato pa se bo v bundestag prvič povzpela nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki ji pri ARD dajejo kar 12,6 odstotka (94 sedežev) in s tem tretje mesto v bundestagu. FDP dajejo 10,7 odstotka (80 sedežev), Levici 9,2 odstotka (69 sedežev) in Zelenim 8,9 odstotka (67 sedežev).

Merklova optimistična kljub slabšemu izidu

Foto: Pawel Kopczynski/Reuters

Angela Merkel po objavi prvih rezultatov volitev: »Imamo nalogo, da sestavimo vlado in proti nam je ne more sestaviti nihče.« Foto: Kai Pfaffenbach/Reuters

Dosedanja in že trikratna krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel je najslabše volilne rezultate za svojo unijo po letu 1949 komentirala optimistično. Želeli bi si sicer boljšega izida, a po njenem prepričanju ne bi smeli pozabiti, da je za Nemčijo izjemno zahtevno zakonodajno obdobje.

»Zato se skupaj z vami veselim, da smo dosegli strateške cilje našega volilnega spopada,« je povedala med glasnim vzklikanjem in ploskanjem svojih strankarskih kolegov. »CDU/CSU smo najmočnejša sila, imamo nalogo, da sestavimo vlado in proti nam je ne more sestaviti nihče.«

Angela Merkel in Martin Schulz na televizijskem pogovoru po objavi rezultatov volitev. Foto: Gero Breloer/AP

Črn dan za socialdemokracijo

»Danes je težak, trpek dan za nemško socialdemokracijo!« je najslabši rezultat svoje stranke po drugi svetovni vojni ocenil kanclerski kandidat SPD Martin Schulz. »Popolnoma jasno je, da so naši volivci odločili, da moramo v opozicijo. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) ne more biti največja opozicijska stranka v Nemčiji, je v izjavi za televizijo ZDF po objavi izidov vzporednih volitev poudaril Schulz. Najverjetnejša je koalicija unije CDU/CSU, liberalcev (FDP) in Zelenih,« je dejal in nakazal odhod SPD v opozicijo.

Tudi podpredsedica SPD Manuela Schwesig je že napovedala odhod v opozicijo: »Za nas se s tem velika koalicija končuje!«

Martin Schulz po razglasitvi rezultatov volitev. Michael Dalder/Reuters

Vodja kanclerskega kabineta Peter Altmaier (CDU) pa je pozval vse stranke, tudi SPD, naj se zavedajo svoje odgovornosti. »SPD ne govorimo ali ukazujemo, kako se mora odločiti. Bomo pa šli nasproti vsem strankam in se z njimi pogovorili,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Tudi vodja FDP Christian Lindner je danes večkrat pozval SPD, naj se zavedajo politične odgovornosti, ki jo imajo, in da naj ne sprejemajo enostranskih odločitev.

»Zvezna vlada, kakorkoli bo že videti, se lahko toplo obleče, saj jo bomo preganjali!« je zagrozil vodilni politik Alternative za Nemčijo Alexander Gauland. »Vrnili si bomo našo državo in naše ljudstvo!«

Protesti proti skrajni desnici

V več nemških mestih so zaradi vstopa AfD v bundestag izbruhnili protesti proti skrajni desnici. Pred stolpnico v Berlinu, kjer je AfD pričakala volilne izide, se je zvečer zbralo več sto ljudi, ki so protestirali proti stranki. S transparenti so AfD med drugim očitali rasizem. Na enem od njih je po navedbah DPA pisalo »Rasizem ni alternativa«.

Protest proti Alternativi za Nemčijo v Berlinu. Zgornje tri fotografije: Wolfgang Rattay/Reuters

Med protestniki so bili tudi člani skrajne levice, dogajanje pa je pozorno spremljala policija. Demonstracije proti AfD potekajo tudi v nekaterih drugih nemških mestih, med drugim Kölnu in Frankfurtu.

Rdeči jopič in črna majica

Angela Merkel je svoj glas oddala v volišču v berlinski Mitte, kjer prebiva s svojim možem Joachimom Sauerjem, in opazovalci niso spregledali, da si je spet nadela rdeči jopič s črno majico pod njim, potem ko je v soboto nastopala v rumenem oblačilu − če je v tem kaj simbolike, je rdeča barva značilna za socialdemokrate, rumena za liberalce, črni pa so kanclerkini konservativci.

Angela Merkel je svoj glas oddala na volišču v berlinski Mitte. Foto: Reuters

Med oddajanjem svojega glasu se Merklova ni izrekla za medije v nasprotju s svojim socialdemokratskim izzivalcem Martinom Schulzem, ki se je v domačem porenskem Würselnu novinarjem pošalil, da je oddal odločujoči glas. Dan pred tem je v bližnjem Aachnu poudarjal, da hoče Nemčijo rešiti pred »vlado socialnega hlada«, krščanskodemokratsko kanclerko pa je še zadnjič obtožil, da nima odgovorov na izzive prihodnosti, ampak vse pobira od drugih in še posebno od socialdemokratov: »Nič ne morem zato, če je vedno papagajska.« Najstarejši nemški demokratski stranki pa je nekdanji predsednik evropskega parlamenta vendarle pridobil najslabši rezultat po drugi svetovni vojni.

Napovedi uresničene

Okrog 61,5 milijona nemških volilnih upravičencev je danes do osemnajste ure izbiralo svoje predstavnike za devetnajsti bundestag. Predvolilne raziskave javnega mnenja so največ možnosti za zmago dajale konservativni uniji CDU/CSU kanclerke Angele Merkel in bavarskega prvaka Joachima Herrmanna, občutek velike politične stabilnosti v gospodarsko uspešno evropski velesili pa sredi migrantske krize moti vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo.

»Volilna pravica je državljanska pravica,« je Nemce k volitvam pozval predsednik države Frank-Walter Steinmeier. »Zame je to v demokraciji tudi najbolj plemenita dolžnost. Pojdite volit!« A je prej celo šef kabineta krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel Peter Altmaier menil, da je bolje ne voliti kot pa izbrati nacionalistično Alternativo za Nemčijo, kar kaže na globoke razkole v državi po izbruhu zgodovinske begunske krize v letu 2015 ter prihodu skoraj poldrugega milijona ljudi z Bližnjega vzhoda in drugod.

Vse stranke, ki jim je kaj do nadaljevanja politične stabilnosti v državi, pa bodo tokrat upoštevale tudi nove nacionalistične nevarnosti. Socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel je pred volitvami celo ocenjeval, da bodo v nemškem rajhstagu prvič po drugi svetovni vojni sedeli pravi nacisti.

Alternativa za Nemčijo ima še posebno močno podporo na številnih območjih nekdanje Vzhodne Nemčije, tokratne volitve v bundestag pa spreminjajo tudi generacijske odnose: prvič je več kot pol volilnih upravičencev starejših od 52 let, v primerjavi s prejšnjimi volitvami se je za 400.000 zmanjšalo tudi število vseh. Tako mladi kot stari imajo na voljo dva glasova, enega za območnega predstavnika in drugega za politične stranke.

Štetje glasovnic v Kölnu. Foto: Thilo Schmuelgen/Reuters

V prestolnici Berlin so hkrati odločali o usodi starega letališča Tegel, prav na volilni dan pa je potekal tudi tradicionalni berlinski maraton z rekordnimi 44.000 udeleženci.

Višja volilna udeležba

Današnje volitve so prvič po nekaj letih postregle z višjo volilno udeležbo. Na volišča je tako danes odšlo od 75 do 76,5 odstotka volilnih upravičencev, leta 2013 je bila volilna udeležba 71,5-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Do 80. let prejšnjega stoletja je bila običajna volilna udeležba na volitvah v zvezni parlament več kot 85-odstotna, na deželnih pa 75-odstotna, nato pa je začela udeležba padati in leta 2009 dosegla dno s 70,8 odstotka.

Sicer pa je velik del 61,5 milijona volilnih upravičencev letos oddalo svoj glas po pošti, ti glasovi niso všteti v današnjo volilno udeležbo. Leta 2013 je po pošti svoj glas oddal vsak četrti, letos pa naj bi jih bilo še več.