Ofenziva na Rako: kurdsko napredovanje, turška nervoza

V torek so Sirske demokratične sile (SDF), ki jo večinoma tvorijo kurdski borci iz vrst YPG, tudi uradno sprožile ofenzivo za zavzetje Rake, prestolnice samooklicanega kalifata Islamske države, ki je že tri leta in pol v rokah skrajne sunitske milice.

Ofenziva na Rako se je sicer dejansko začela že novembra lani, ko so se Sirske demokratične sile začele s severa pomikati proti mestu ob reki Evfrat. Zadnjih sedem mesecev so Rako intenzivno obstreljevala letala mednarodne koalicije, večinoma ameriška, koaliciji kurdskih in arabskih borcev na tleh pa se je v pripravah na prav začeti odločilni pehotni del ofenzive priključilo tudi 500 pripadnikov posebnih enot ameriške vojske. Tem so se − s težkim orožjem in bojnimi helikopterji apači − v zadnjih dveh mesecih pridružili tudi marinci, ki usmerjajo vojaške operacije in usklajujejo zračne napade.

Mesto, ki je hkrati okupirano in oblegano

Pripadniki Sirskih demokratičnih sil so že v torkovih popoldanskih urah vstopili v vzhodni del mesta, iz katerega se je glavnina borcev Islamske države taktično umaknila. Prvi resnejši spopadi med SDF in IS so po trditvah kurdskih borcev izbruhnili približno dva kilometra od središča mesta, ki ga je v času sirske vojne zapustila več kot polovica prebivalcev. Lokalni aktivisti, ki so še ostali v okupiranem, a hkrati obleganem mestu, poročajo, da je v Raki ostalo le še okoli 150.000 ljudi. Več deset tisoč ljudi je mesto zapustilo v zadnjih štirih mesecih. Raka je že vsaj dva meseca tako rekoč v celoti odrezana, dostavne poti so zaprte. V mestu zmanjkuje hrane. Od torka naprej so zaprte vse trgovine, obratuje pa le še nekaj pekarn, saj zalog moke skorajda ni več. Podobno velja za nafto.

»Naše sile v Rako vstopajo iz vzhodne četrti Al Meshleb. Bojujejo se v uličnih bitkah – gre za urbano bojevanje,« je včeraj sporočila poveljnica Sirskih demokratičnih sil Rojda Felad. Vrste SDF tvori okoli 45.000 borcev. Približno 32.000 Kurdov in okoli 13.000 Arabcev, sunitskih in tudi šiitskih.

Civilisti ujeti v navzkrižnem ognju

Podobno kot v bistveno večjem in za gverilsko bojevanje geografsko in infrastrukturno precej bolj zahtevnem Mosulu, drugi ključni fronti vojne z Islamsko državo, so civilisti ujeti v navzkrižnem ognju. Aktivisti poročajo o številnih žrtvah koalicijskega bombardiranja in brutalnem kaznovanju ljudi, ki so jih pripadniki skrajne sunitske milice ujeli med begom iz marsikje že povsem porušenega mesta na severovzhodu Sirije.

V Raki naj bi se trenutno nahajalo med 3000 in 4000 oboroženih pripadnikov IS, med njimi naj bi bila vsaj polovica tujih borcev, tudi precej takih, ki so v zadnjih mesecih pobegnili iz Mosula, vključujoč nekatere poveljnike. SDF utegne v Raki naleteti na podobne težave kot iraška vojska v Mosulu, med drugim na samomorilske napadalce, avtomobile bombe, razvejen sistem podzemnih predorov, ostrostrelce, minska polja, izkoriščanje civilistov za »živi zid« …

Torkov začetek kopenske ofenzive na Rako je iz igre za delitev ozemlja na severu Sirije vsaj za nekaj časa izključil Turčijo, ki pohod Sirskih demokratičnih sil in mednarodne koalicije proti Raki spremlja z mešanico nervoze in histerije. »Nemudoma se bomo odzvali, če se bodo v Raki ali kjer koli drugje v regiji pojavile razmere, ki bodo ogrožale našo varnost,« je v sredo sporočil predsednik turške vlade Binali Yildirim. Uradna Ankara je v zadnjem letu namreč poskušala storiti vse, da bi preprečila vojaško in politično širitev milice YPG (dejansko že vojske) sirskih Kurdov po severu države ter vzpostavljanje avtonomnega kurdskega območja Rojava (»zahodni Kurdistan«). Temu je bila namenjena tudi vojaška operacija Ščit Evfrata, s katero je Turčija konec avgusta lani tudi uradno vstopila v sirsko vojno. A od tedaj se je v Siriji marsikaj spremenilo, sirski Kurdi pa so − v najboljšem primeru srednjeročno − na severu države postali ključni v boju proti IS in pri tem tudi − kaj dosti izbire pač niso imeli − pomemben podizvajalec Združenih držav na eni in Rusije na drugi strani. Turčija je hotela sodelovati v ofenzivi na Rako, a njen pogoj je bil, da v koaliciji ne sme biti Kurdov.

Turška nervoza

Ankara bo zdaj z veliko negotovostjo − in strateško preračunljivostjo − (aktivno) opazovala dogajanja v Raki in čakala na možnost ponovnega vstopa na bojišča severne Sirije. Če bo koalicijski napad na skrajne islamiste v Raki hiter in učinkovit, bo Turčija strateško zelo osamljena. Če bodo Sirske demokratične sile zašle v težave in se bodo spopadi v Raki in okolici − podobno kot v Mosulu − zavlekli v nedogled, pa bi Turčija utegnila dobiti novo priložnost − in razlog za vojaško posredovanje. A to ni najbolj verjetno.