Tiskane izdaje
Zagreb – »Grozno, škandal, nemogoče …« je le nekaj odzivov na novico, da naj bi Plitviška jezera, enega od simbolov hrvaškega turizma in narodni park, ki je uvrščen na seznam Unescove svetovne naravne dediščine, črtali s seznama.
Precejšen del javnosti o tem, resnici na ljubo, sploh ne ve ničesar, saj se takšne informacije, še posebno sredi turistične sezone, bolj ali manj prikrivajo. Tisti, ki so s tem vsaj malo seznanjeni, pa pravijo, da je to škandal.
Plitviška jezera, prvi narodni park na Hrvaškem in prvi, ki je bil uvrščen na seznam Unescove dediščine, so prišla pod drobnogled inšpektorjev Unesca. Vzrokov je več, a vse skupaj je videti kot posledica vse bolj očitnega boja za turistične rekorde. Osrednji šport turističnih delavcev in vseh, ki so tako ali drugače povezani s turizmom, je nenehno preštevanje gostov. Mediji tekmujejo, kdo jih bo naštel več, primerjav s prejšnjimi leti ne (z)manjka, ugibanj in napovedi, ali bo letos res najboljša sezona in ali bo sonce še bolj vroče in morje še bolj modro, tudi ne. Tako je tudi na Plitvicah, kjer je, vsaj tako kaže – čeprav v vodstvu prikazujejo drugače – pomembnejše, koliko ljudi pride, manj pa, kako je poskrbljeno za njihovo varnost in kolikšno škodo povzročajo obiskovalci.
Še država je slabe volje
Na Hrvaškem so zaradi Plitvic ogorčeni, turistični delavci si ne upajo kaj veliko govoriti, na ministrstvu za turizem pa »modro« dodajajo, da s tem nimajo ničesar, saj so »odgovorni le za privabljanje gostov, za njihovo varnost pa ne«. Mrki obraz ministra za turizem (v odhajanju) Antona Klimana, ki je odgovarjal na vprašanje, kaj se dogaja, je nekako le potrdil pomisleke, da je tudi »država« slabe volje.
Zgodba se je začela pred dnevi, ko je turist, zaradi selfija, padel v nekaj deset metrov globok prepad in, na srečo, preživel. Da to ni le hrvaški problem, so pokazali tudi primeri iz tujine.
Pri Unescu, kjer so Plitviška jezera že leta 1979 vpisali na seznam svetovne naravne dediščine, so dali vedeti, da bo treba vnovič preučiti, ali si sploh še zaslužijo biti na seznamu. Zakaj? Zato ker si želijo samo čim več obiskovalcev, varnost in zaščita Unescove dediščine pa sta v drugem planu ... Hrvaški mediji pa medtem še naprej pretiravajo s statistiko in si želijo čedalje več gostov. Da bi le napolnili presušeno državno proračunsko blagajno.
Tudi Dubrovnik
Inšpektorji so se obregnili ob neznosno gnečo na osrednji turistični ulici, Stradunu, polni zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, pa na več kot 700 velikih potniških ladij, ki se vsako leto zasidrajo pred mestom, iz njih pa se usujejo trume turistov (približno 700.000 jih je) ter zasedejo zgodovinsko središče in obzidje.
Medijska anekdota
Že zdaj, sredi sezone, je znano, vsaj tako menijo turistični mediji, da je ta še ena od rekordnih. Nobena skrivnost, vsaj za tuje medije, pa ni, da je preštevanje tujih gostov na hrvaški obali postalo – medijska anekdota.
Več kot očitno postaja, da se turističnim delavcem vrača nenasitna sla po rekordih. Na Plitviških jezerih se Hrvaški že kaže, da vse le ni v številkah. Tudi v Dubrovniku počasi spoznavajo, da je treba »nekaj narediti«. Nedavna nesreča na Plitvicah je nemara le en dokaz več. S Plitvic sporočajo, da imajo vsako leto približno 1200 primerov, ko morajo reševati tiste, ki povzročajo neumnosti, teh pa je iz leta v leto več. Rekord? Žalosten? Morda. Za povrhu Unescovi opazovalci opozarjajo na ekološke nevarnosti sredi narodnega parka in na kar 400 novih stanovanjskih enot, ki so »ekološki atentat na naravni fenomen«, kot meni Mario Pušić z Jutarnjega lista.
Kdaj bo znano, ali bodo Plitviška jezera res črtana s seznama Unescove dediščine, se še ne ve.
