Ugledna Ágnes Heller o novi madžarski diktaturi

»Gre za prostor svobode, ki ga Orbánova vizija ne dopušča več,« je projekt neliberalne demokracije madžarskega premiera in najnovejšo tarčo nacionalistične vlade Viktorja Orbána, to je Sorosevo univerzo v Budimpešti, komentirala filozofinja Ágnes Heller.

Madžarski parlament je v začetku tedna sprejel sporni zakon o visokem šolstvu, ki iz države izrinja Srednjeevropsko univerzo (CEU). Ugledna ameriška institucija, po padcu komunizma leta 1991 jo je ustanovil na Madžarskem rojeni George Soros, pooseblja vse tisto, česar ne trpi avtoritarni premier, zanj je milijarder in filantrop simbol globalnega vmešavanja in nespoštovanja nacionalne suverenosti.

Oblast ukine alternative, obstaja samo uradna verzija in družba sprejme izbire očeta nacije, pravi madžarska pisateljica in ena najbolj znanih filozofinj v državi Ágnes Heller, letnik 1929. Rojena in vzgojena je bila v judovskem getu v negotovem političnem ozračju 30. let, preživela je holokavst, postala je marksistična učenka Györgyja Lukácsa, pripadala je njegovemu ožjemu krogu, iz komunistične partije so jo prvič izključili leta 1949, ko je na oblasti prišel Mátyás Rákosi. Leta 1977 je emigrirala v Avstralijo, potem je 25 let živela v New Yorku in predavala politično teorijo.

Kaj se dogaja na Madžarskem, kjer oblast izvaja čedalje bolj agresiven nadzor nad mediji, pravosodjem, univerzami in nevladnimi organizacijami? Imenovana v intervjuju za Corriere della Sera postavlja aktualno zgodbo o Srednjeevropski univerzi v kontekst splošne kampanje proti liberalizmu in omejevanju vsakršne kritične misli do oblasti. Na vseh madžarskih univerzah, razlaga znana učenjakinja, rektor sodeluje z nekakšnim »kanclerjem«, ki ga neposredno imenuje vlada, in ta izvaja nadzor: »Mehanizem se ne nanaša na tuje akademske ustanove, te so v novi diktaturi, kot vsi mehanizmi, ki jih financira tujina ali pa so registrirani na tujem, samodejno označeni za agente oziroma službe sovražnih sil.«

Prilagajanje in poslušnost

Zapiranje države, ki predstavlja vznemirljive podobnosti z nacionalizmi 20. stoletja? »Ne vidim ponavljanja dinamike preteklosti,« pravi filozofinja Hellerjeva. »Evropski kontekst se je radikalno spremenil, medtem ko je notranjepolitično Madžarska prešla od razredne v masovno družbo. V prvi je vodilni razred usmerjal politično elito; danes nasprotno, Orbánovo vodstvo usmerja svoj zvesti krog.« Opaža prilagajanje družbe, »poslušnost, ki ne zmore gojiti odpora do odločitev, ki jih je popolnoma avtonomno sprejel oče nacije«.

Te dni je na ulicah Budimpešte demonstriralo na tisoče ljudi, od predsednika republike Jánosa Áderja so zahtevali, naj blokira kontroverzni zakon, ki ga je v torek sprejel parlament. Predsednik ima namreč na voljo pet dni časa za podpis ali zavrnitev. Novi zakon ni eksplicitno usmerjen na Srednjeevropsko univerzo, vendar ustvarja pogoje za njeno zaprtje, imenujejo ga lex CEU. Poslanci v 199-članskem parlamentu, v katerem ima Orbánova stranka Fidesz večino, in sicer 133 sedežev, je sprejel zakon o strogih omejitvah za tuje univerze na Madžarskem po hitrem postopku, menda zato, da bi minimiziral razpravo. Nova določila pomenijo, da univerze, ki niso z območja Evropske unije, ne bodo več mogle podeljevati madžarskih diplom brez bilateralnega dogovora med vladama držav. Medtem ko univerza deluje samo v Budimpešti, njene diplome priznavajo v Združenih državah. Prihodnost Soroseve univerze bi bila torej odvisna od sklenitve dogovora z ameriško vlado v prihodnjih šestih mesecih. Dodatni pogoj pomeni tudi delovanje neevropskih univerz v matični državi, kjer so registrirane. Če bo amandma uveljavljen, bo CEU morala odpreti kampus v Združenih državah ali pa zapreti svoja vrata.

»Ustavimo Bruselj«

V teh dneh so madžarska gospodinjstva prejela vladni vprašalnik, ki po neuspelem referendumu o begunskih kvotah oktobra lani začenja novo kampanjo proti Evropski uniji pod naslovom Ustavimo Bruselj. Ljudi v anketi sprašujejo o tem, kako se upreti politiki EU, ki po prepričanju vlade ogroža madžarsko neodvisnost. Vprašalnik vsebuje šest vprašanj, med drugim o priseljevanju in gospodarstvu. Eno se glasi, kaj naj Madžarska stori spričo »niza nedavnih terorističnih napadov v Evropi ..., ko hoče Bruselj prisiliti Madžarsko, da sprejme nelegalne imigrante«. Vlada je ponudila dva možna odgovora: »Nelegalni priseljenci morajo biti pod nadzorom, dokler oblasti ne odločijo o tem.« In: »Dovolimo nezakonitim imigrantom, da se prosto gibljejo po Madžarski.« »Vprašalnik sem že dobila,« je za Corriere povedala Ágnes Heller. »Moč in oblast podrejata vsako alternativo svoji razlagi. In večina to sprejema.«