Tiskane izdaje
Predvolilna sobota. Ulice srbske prestolnice so polne. Sonce vabi. Razprave med ljudmi pa, kar je nenavadno zaradi skrb vzbujajoče volilne abstinence zadnja leta, bolj ali manj - predsedniške. Ulični pometač pred zgradbo Politike, enega od prorežimskih medijev, naroča drugemu: »Glej, da boš šel jutri volit. Vseeno mi je, za koga. Samo njega ne obkroži.«
Aleksandar Vučić v glavnem mestu ni priljubljen. Skupina mladih po uličnih drogovih lepi številko ena. Podpirajo nekdanjega varuha človekovih pravic Sašo Jankovića. Druga skupina mladih za avtomobilske brisalce zatika lističe s pozivom, naj volivci podprejo nekdanjega zunanjega ministra, predsedujočega generalni skupščini OZN in kandidata za generalnega sekretarja te organizacije Vuka Jeremića. Na volilni molk, ki velja že od petka, se ne ozirajo.
Brez večjih nepravilnosti
Vso nedeljo republiška volilna komisija in dve nevladni organizaciji, ki nadzorujeta potek volitev, poročajo o udeležbi in nepravilnostih. Od agitacije pred volišči do plačevanja za volilne glasove. Vodja opazovalske skupine Črta Raša Nedeljkov sredi popoldneva oceni: »Obseg nepravilnosti ne odstopa od običajnih, v obsegu dveh odstotkov.« Pred nekaj volišči so odkrili tudi plačevanje glasov.
Pred priljubljeno italijansko restavracijo stojita natakarja. Eden od njih si snema predpasnik in govori drugemu: »Zdaj nimamo gneče. Saj boš zmogel sam? Skočim do volišča, takoj se vrnem. Vsak glas šteje.« Ob mizi poleg sedita mlajši ženski in besno zreta vsaka v svoj telefon: »Joj, udeležba je slaba. Prepočasi raste.«
Srečam kolegico novinarko, ki se besno dere v telefon: »Si šla? Koga si obkrožila?« Po sestri preveri tudi, kako je glasovala mati. »Vučić za svobodo medijev ni dober.« Na terasi priljubljene pivnice skupina mladih prijateljev pove: »Bili smo za Belega.« Mladi v Srbiji tradicionalno ne glasujejo. Zafrkantski študent Luka Maksimović, ki je nastopil z izmišljenim likom Ljubišo Preletačevićem - Belim, je zato primerna izbira za sporočilo, da imajo dovolj obstoječe elite.
Rezultatska zmeda
Beli - v svojem slogu - zmago na volitvah razglasi takoj po zaprtju volišč, v svojem štabu v domačem Mladenovcu pa začne deliti sarmo. »Sarme niti poskusil nisi« je sicer ime njegove lokalne liste, s katero je na zadnjih lokalnih volitvah vstopil v občinski svet.
Provladni mediji, še posebno televizija Pink, kmalu za tem razglasijo zmago Vučića v prvem krogu. Neodvisni mediji so precej bolj previdni - udeležba v podeželskih volilnih enotah je slabša kot sicer, v urbanih, predvsem Beogradu, je večja. »Štel bo vsak glas,« ugotavlja druščina, zbrana okoli televizije v enem od lokalov v mestu.
Zanimivo: televizijske postaje nimajo svojih vzporednih volitev, imajo pa javnomnenjska agencija Ipsos pa tudi opazovalski organizaciji, »preštevalci« glasov na voliščih. Iz minute v minuto jih sporočajo medijem, vsi so si različni, tako da je četrt čez deveto zmeda precejšnja. Prekine jo matematični strokovnjak Zoran Lučić na neodvisni televiziji N1: »Mislim, da do podatki že dovolj jasni. Vučić je zmagovalec prvega kroga.« Tej ugotovitvi sledijo tudi drugi neodvisni mediji.
Množično obešanje
Po družbenem omrežju facebook se začne širiti vabilo na dogodek »Množično obešanje na Trgu republike«, sklican za 22. uro v središču Beograda. Televizije v analitičnih pogovorih že obdelujejo možne kandidate za novega predsednika vlade. A ta pravzaprav sploh ni pomemben. O vsem bo odločal novi predsednik republike, ki uradno nima prav veliko moči. A učil se je od Miloševića, v njegovi dobi je bil mladi minister za propagando, kasneje mu je avtokratsko pot utrdil tudi demokratski predsednik Boris Tadić, ko je s položaja šefa države in stranke vodil skoraj vse institucije.
»Kraja glasov,« se sliši med večernim sprehodom po mestu. Kolege novinarje vprašam, ali je res mogoča. »Je,« povedo, a da ni jasno, v kakšnem obsegu. »Je pa povsem jasno, da so bile razmere v predvolilni kampanji povsem nepravične. Celo nezakonite,« pojasnjuje Sloba Georgiev iz Balkanske mreže za preiskovalno novinarstvo. Z javnim denarjem so z javnih funkcij vladajoči Vučićevi naprednjaki onemogočali protikandidate in pljuvali po njih, pojasnjujejo kolegi.
Ura je deset zvečer. Vse je že jasno, predsedniški kandidati pa počasi kapljajo pred novinarje. Obrazi opozicijskih so vidno razočarani, uradne izjave pa v slogu: »Zdaj se moramo še odločneje boriti.« Le en obraz je - kot vedno - sijoč. Aleksandar Vučić ima odprto pot v (pol)predsedniški sistem.
