Ana Frank sprla Šibenik in Hrvaško

Ker so bili na razstavi ustaši prikazani kot morilci, partizani pa kot cvetlice, so morali razstavo zapreti.

Objavljeno
23. januar 2017 17.26
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik

Zagreb – Pravzaprav pričakovano. Ker so bili na razstavi ustaši prikazani kot morilci, partizani pa kot rožice, so morali razstavo Ana Frank - zgodovina za sedanjost do nadaljnjega zapreti.

Štirideset držav in še nekaj več prizorišč bo po napovedih priprav­ljavcev - Hiše Ane Frank iz Amsterdama in hrvaškega združenja Hermes - obiskala razstava Ana Frank - zgodovina za sedanjost. Organizatorji so si zamislili dogodek tudi tako, da lahko gostitelji k obstoječim razstavnim panojem dodajo nekaj iz lastne, lokalne zgodovine. Tako je bilo tudi v Šibeniku, v tamkajšnji tehnični šoli, kjer je bilo razstavi dodanih nekaj fotografij o dogajanju med drugo svetovno vojno na Hrvaškem. In nastal je vik in krik.

Razstavo so morali takoj po odprtju zapreti. Zakaj? Ker je ravnatelj šole Josip Belamarić ocenil, da so partizani prikazani kot rožice, ustaši pa kot zločinci, ki so klali Žide in pustili stradati židovske otroke. In spor je bil na dlani. Še en v nizu vseh, ki razburjajo že tako ideološko razdeljeno javnost.

Kaj je z zločini partizanov? Zakaj nikjer ni prikazano, kako partizani pobijajo Hrvate po drugi svetovni vojni, zakaj so pozabljeni pokoli v Pliberku, kraju nesrečnega spomina za številne Hrvate? Pa Goli otok, je našteval vprašanja ravnatelj tehniške šole v Šibeniku, ko je odgovarjal javnosti na vprašanja, zakaj se je odločil zapreti razstavo.

Kratki stik ali kaj drugega?

Šibenik je bil 24. mesto, v katerem so pripravili razstavo o Ani Frank. Po zaprtju so jo preselili v Našice. Po napovedih bo obiskala še nekaj mest, predstavljena pa naj bi bila v skoraj 40 državah. »Kjerkoli postavimo razstavo, vnaprej povemo, za kaj gre. Napovemo, da je v enem delu prikazan tako imenovani evropski del preteklosti in predstavlja evropsko zgodovino, v drugem pa lokalna zgodovina. Ravnatelj tehniške šole v Šibeniku najbrž tega dela ni razumel, zato je nastal kratki stik,« je dejal pater Tvrtko, projektni koordinator združenja Hermes, ki s kolegi iz Amsterdama usklajuje datume in postavitve razstave.

Na odziv Združenja židovskih občin na Hrvaškem ni bilo treba dolgo čakati. Navsezadnje se bliža 27. januar, ki ga je OZN razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. »Če sta nekaterim rdeča zvezda in ustaški 'U' eno in isto, je pogovor nepotreben,« je hrvaški javnosti po dogodku v Šibeniku sporočil Ognjen Kraus, prvi mož zagrebške židovske občine, in dodal, da se na Hrvaškem nadaljuje ustašizacija. Pripomnil je, da se je Koordinacija hrvaških židovskih občin odločila, da se ne namerava udeležiti spominske proslave ob prihajajočem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jo pripravlja oblast.

Razstava je medtem odpotovala v Našice, v ozadju pa vnovič sprla oblast in Žide. Spet!

»Dovolj nam 
je revitalizacije ustaštva!«

Koordinacija hrvaških židovskih občin je že lani sprejela podobno odločitev, ko so sklenili, da jih ne bo na spominsko prireditev v Jasenovac 22. aprila, ker država »zamegljuje resnico o ustaštvu in ustaših«. Zato so nekaj dni prej pripravili svojo prireditev. Ognjen Kraus je takrat v obrazložitvi odločitve med drugim dejal, da Hrvaška ne naredi nič, da bi se uprla valu ustaštva. Dodal je, da so se prav Židje, ki so se kot del uradne delegacije udeleževali spominskih slovesnosti v Jasenovcu, nenehno prilagajali protokolu, čeprav se z njim niso strinjali. »Zdaj je tega dovolj, pika na i je zagotovo relativizacija in revitalizacija ustaštva na Hrvaškem,« je takrat dejal ­Kraus.

Danes, skoraj leto pozneje, se zgodba ponavlja. Pred nekaj tedni so sredi Jasenovca, na kraju spomina na več kot 80.000 žrtev (poleg Romov tudi Židov, Srbov ...) ustaškega koncentracijskega taborišča, odkrili spominsko ploščo, na kateri je zapisano ustaško geslo »Za dom - spremni« (Za domovino - pripravljeni). Sprva ni bilo odzivov na postavitev plošče enajstim med vojno na Hrvaškem umrlim pripadnikom hrvaških obrambnih sil (Hos) z ustaškim pozdravom Za domovino - pripravljeni. Kmalu pa se je razplamtela ideološka bitka, povezana s preteklostjo. »To ni nič spornega.Spominsko ploščo je na poslopju vrtca v mestu postavilo združenje, ki je uradno priznano in registrirano,« je medijem povedala načelnica občine Marija Mačković iz vrst desne HDZ. Nekaj ur pozneje je povedal svoje mnenje o plošči z vklesanim ustaškim geslom še zunanji minister Davor Ivo Stier. »Napis je del grba združenja, ki ga je odobrila oblast, ko je bil na čelu Ivica Račan. Račanova oblast je potrdila tudi statut združenja,« je zapisal podpredsednik vlade in zunanji minister Stier ter ošvrknil levosredinsko vlado Zorana Milanovića, ki »glede tega vprašanja ni naredila nič«.

Plošča na poslopju stavbe vrtca sredi Jasenovca še stoji, odkrili so še eno, v Kutini, od napovedi premiera Andreja Plenkovića, da bo oblast sprožila pobudo za zakonsko ureditev izpostavljanja simbolov vseh totalitarizmov, pa se ni spremenilo nič. Zgodilo se je le to, da so morali nekaj trenutkov po odprtju razstavo o Ani Frank in njenem sporočilu za sedanjost zapreti. Ob vsem tem je najbrž še najbolj zanimivo, da hrvaški premier Andrej Plenković prav danes končuje dvodnevni uradni obisk v Izraelu.