Avstrija bo od petka sprejemala le še 80 prošenj za azil na dan

Notranja ministrica je priznala, da morebitnih zastojev in pritiska na meji s Slovenijo ni mogoče izključiti.

Objavljeno
17. februar 2016 16.34
Okoli 5.000 beguncev je zjutraj prispelo v Avstrijski zbirni center, 23.10.2015, Šentilj [begunci, begunska kriza]
Mo. B., Pi. K., STA
Mo. B., Pi. K., STA

Dunaj – Avstrija bo od petka na svoji južni meji s Slovenijo sprejemala le še do 80 prošenj za azil na dan. Obenem bo čez mejo na dan spustila do 3200 ljudi, ki bodo izrazili namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije sporočila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.

Njena slovenska kolegica Vesna Györkös Žnidar je že sporočila, bo Slovenija sprejemala migrante v okviru kvot, ki jih je postavila Avstrija, policija pa bo začela zavračati migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil. Prav tako bodo po njenih besedah na avstrijsko mejo pošiljali le omejeno število prebežnikov, takšno, ki ustreza omenjenim kvotam.

Avstrijska ministrica je tako danes končno razkrila, kakšne »dnevne kontingente« za sprejem beguncev na meji s Slovenijo bo uvedla Avstrija. Očitno so se na Dunaju odločili za dvojno omejitev – tako prosilcev za azil v Avstriji kot števila tistih, ki bodo Avstrijo le prečkali na poti v drugo ciljno državo.

Ker je Mikl-Leitnerjeva glede teh izrecno omenila »katero od sosednjih držav« Avstrije, je jasno, da bodo čez mejo – tako kot že zdaj – spuščali le tiste, ki želijo za azil zaprositi v Nemčiji.

Dnevna omejitev velja le za mejo

Glede prošenj za azil je ministrica dejala, da jih je v Avstriji trenutno približno dvesto na dan, zato nova dnevna meja pomeni precejšnje zmanjšanje. STA sicer dodaja, da so na notranjem ministrstvu obenem pojasnili, da omejitev do 80 prošenj na dan velja le za mejo, medtem ko bo v notranjosti države mogoče vložiti še dodatne prošnje.

Ta dvojna omejitev začne veljati v petek in bo veljala »do nadaljnjega«. Na podlagi dnevnih bodo uvedli urne kvote za lažje izvajanje omejitev v praksi. Ko bo ena od obeh določenih omejitev presežena, bodo prehajanje meje začasno ustavili.

Kot je priznala ministrica, morebitnih zastojev in pritiska na meji s Slovenijo ni mogoče izključiti, poroča APA. Obenem je zatrdila, da je sodelovanje s Slovenijo »zgledno«. Ponovila je, da je Avstrija med z begunci najbolj obremenjenimi državami EU in da je dosegla meje svojih zmožnosti.

Ukrepi na ukrepe

Kot smo včeraj že poročali, je Avstrija napovedala poostren nadzor mejnih prehodov in zelene meje. Poleg dodatnih policijskih enot bodo avstrijske oblasti na južno mejo napotile še okoli 1500 dodatnih vojakov, ki bodo patruljirali ne samo na meji, temveč tudi v zaledju, vzpostavili bodo sistem infrardečih kamer, načrtujejo pa tudi uporabo dronov.

Poostrenega nadzora ne bodo uvedli le na mejnem prehodu v Špilju, temveč še na dvanajstih drugih, in sicer na meji s Slovenijo, Madžarsko in Italijo. Če bo treba, bodo tudi tam namestili ograje in glede na begunske tokove ustanovili podobne sprejemne centre kot v Špilju. Da mislijo zares, so prikazali z vajo v bližnji vojašnici, kjer so pred notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner in obrambnim ministrom Hans Petrom Doskozilom simulirali skupno akcijo posebnih policijskih enot in vojske, v njej pa so nastopili tudi »begunci«, ki so poskušali predreti kordon.

Begunci bi lahko nekontrolirano začeli prehajati mejo

Slovenska ministrica pa je kmalu po izjave avstrijske kolegice sporočila, da gredo tudi ukrepi slovenske strani v smer zajezitve migrantskega toka in preprečevanja, da bi Slovenija postala t. i. žep. Po drugi strani pa še vedno želijo omogočiti, da tisti, ki potrebujejo zaščito, to tudi dobijo. V okviru poostrovanja nadzora schengenske meje bodo med drugim tudi omejili organiziran prevoz prebežnikov, zaradi česar se lahko pričakuje, da bodo v prihodnje začeli neorganizirano prihajati na mejo.