Begunska kriza: Padla je še avstrijska domina

Po Nemčiji tudi Avstrija pripira meje za begunce, ki nočejo ostati pri njih oziroma niso namenjeni v Nemčijo.

pet, 15.01.2016, 11:23; spremenjen: 18:01
Madžarska ne bo sprejela nobenega prebežnika, ki bi ji ga vrnile druge države članice Evropske unije, saj da ni prva država, v katero so vstopili v EU, je za javno televizijo M1 včeraj povedal tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs. Pri tem je znova ponovil stališče Budimpešte, češ da Madžarska od začetka tako imenovane begunske krize v Evropi »stalno ravna v skladu z mednarodnim pravom«.

Medtem pa je nemški parlament včeraj potrdil zakon, v skladu s katerim bodo begunci v državi dobili enotne izkaznice. Te bodo med drugim vsebovale podatke o državi izvora in prstne odtise beguncev, omogočile pa bodo vzpostavitev centraliziranega sistema podatkov o beguncih. (STA)

Dunaj– Človekoljubne organizacije svarijo pred »učinkom domin«, saj zdaj podobne ukrepe na hrvaški meji napoveduje tudi Slovenija, kakor je za avstrijski radio povedal predstavnik slovenske podružnice organizacije Amnesty International.

Nemške oblasti so že pred novim letom presenetile svojo južno sosedo, ko so začele zavračati pribežnike, ki niso hoteli zaprositi za azil v Nemčiji, ampak so hoteli naprej na Švedsko ali Dansko. Najprej je bilo le okoli 50 takšnih primerov na dan, zdaj pa jih kakšen dan vrnejo tudi 200. Decembra lani so Nemci zavrnili 1560 ljudi, samo v prvih dveh tednih letošnjega leta pa so jih Avstrijcem vrnili že več kot 1600 oziroma vsakega desetega pribežnika.

Vodja svobodnjaških poslancev v deželnem parlamentu Zgornje Štajerske Herwig Mahr je pozval zvezno vlado, naj okrepi nadzor na avstrijsko-nemški meji, ker je to najbrž edini način za preprečitev »absolutnega kaosa«, Rudi Anschober iz stranke Zelenih, ki v tej deželi skrbi za integracijo prišlekov, pa od Dunaja pričakuje, da se bo čim prej dogovoril z Berlinom, kako rešiti problem. Od zveznih oblasti Anschober hoče tudi, naj poskrbijo, da zavrnjeni pribežniki ne bodo več imeli statusa »ilegalcev«. Ker je to le prekršek, policija nima zakonske podlage, da bi jih pridržala, je povedal direktor zvezne policije Andreas Pilsl. Medtem ko bodo oblasti obravnavale njihove primere, bodo na prostosti, po končanem postopku pa jih po Pilslovih besedah čaka »prisilni izgon v Slovenijo ali morebitna deportacija v njihovo domovino«. Prvi mož avstrijske policije je prebivalstvo potolažil, da se v obmejni regiji z Bavarsko kriminal ni povečal.

Po nemškem zgledu bodo konec prihodnjega tedna tudi Avstrijci nehali sprejemati pribežnike, ki ne bodo hoteli zaprositi za azil pri njih ali to nameravali storiti v Nemčiji, je danes napovedala notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Njena ljudska stranka, manjša partnerica v zvezni koalicijski vladi, hoče, da bi v državi uvedli zgornjo mejo za število beguncev, ki jih nameravajo sprejeti, čemur so socialdemokrati doslej nasprotovali, profesor Andreas Müller z univerze v Insbrucku pa je za avstrijski radio povedal, da bi Avstrija lahko določila kvoto le, če bi se odpovedala spoštovanju mednarodnega prava.

»Moramo se odpovedati tej kulturi dobrodošlice,« je po četrtkovem shodu ljudske stranke povedal njen voditelj in podpredsednik zvezne vlade Reinhold Mitterlehner. Po njegovem mnenju bi morali zgornjo mejo določiti do sredine prihodnjega tedna, ko se bodo avstrijski regionalni in nacionalni voditelji zbrali na »vrhu« o begunski problematiki.

Njegov strankarski kolega in župan Gradca Siegfried Nagl je prepričan, da bi morali zgornjo mejo za sprejem beguncev postaviti pri številu 100.000. A to po njegovih besedah ne bi bila letna, ampak absolutna kvota. Lani je v severni sosedi za azil zaprosilo 90.000 ljudi, in če se bodo izpolnila pričakovanja, da bo letos novih prosilcev celo do 120.000, bi v primeru, da bi obveljal Naglov predlog, Avstrija nehala sprejemati begunce še prej kot v enem letu. »Avstrijski župani nimamo 100.000 stanovanj ali delovnih mest. Integracije takšnih razsežnosti ne bomo zmogli. In to je treba jasno sporočiti Evropi. Če bodo takšna sporočila prišla tudi iz drugih držav, se bo Bruselj najbrž celo prebudil,« je dejal 52-letni župan, ko je ugotovil, da bo lanskih in letošnjih prosilcev za azil skupaj toliko, kolikor je prebivalcev njegovega mesta ali Linza, drugega in tretjega največjega avstrijskega mesta.