Avstrija in imigranti: Nesprejemljivo, nevarno in nečloveško

Naval pribežnikov na staro celino je »največji evropski izziv«, pravi avstrijski kancler Werner­ Faymann. V prvi polovici letošnjega leta se je v severno­ ­sosedo zateklo že 28.300 imigrantov, več kot v vsem lanskem letu, jutri pa jih bodo nehali sprejemati v prenatrpanem centru v Traiskirchnu.

»Zvezne dežele so naredile veliko, da bi našle več prostora. A to ni bilo dovolj,« je konec prejšnjega tedna priznal avstrijski premier Werner Faymann. Pomanjkanje solidarnosti, ki so ga pri sprejemanju okoli 40.000 prispelih pribežnikov doslej pokazale članice Evropske unije, se je preslikalo tudi na lokalno avstrijsko raven.

Na Dunaju jim po dolgotrajnih pogajanjih ni uspelo prepričati deželnih voditeljev, naj si enakomerno porazdelijo priseljensko »breme«, saj sta od zveznih oblasti izpolnili določeno kvoto le prestolnica in Spodnja Avstrijska. Zato zdaj razmišljajo o spremembi ustave, ki bi zveznim oblastem dovoljevala poselitev pribežnikov v objektih v državni lasti kjerkoli v Avstriji. Za to bi potrebovali dvetretjinsko večino v parlamentu, edini, ki se zavzemajo za takšno politiko brez fige v žepu, so opozicijski zeleni, je pred dnevi ugotavljal radijski komentator. Faymann je napovedal, da bo zakonodaja, ki bo omogočila nastanitev od 80.000 do 160.000 pribežnikov, gotova do jeseni.

Brez strehe nad glavo

Center v Traiskirchnu, ki leži 20 kilometrov južno od Dunaja, bo jutri nehal sprejemati begunce. Narejen je bil za 1800 ljudi, zdaj pa jih je v njem že okoli 4500 – kakih 500 so namestili pod šotore, več kot 2000 jih nima niti strehe nad glavo. Razmere v Traiskirchnu so »nesprejemljive, nevarne in nečloveške«, je med nedavnim obiskom centra izjavil predstavnik ZN Christopher Pinter. Avstrija, ki do konca letošnjega leta pričakuje prihod več kot 80.000 imigrantov, se je zelo zavzemala za evropske kvote, saj sama zdaj obravnava več prošenj za azil »kot Italija in Grčija skupaj«, kakor se je izrazila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.

Ta je že pred časom začasno zaustavila obravnavanje novih prošenj za azil, pred dnevi pa predlagala, da bi morali spet uvesti kategorijo »začasnih beguncev«. Avstrija je zaradi beguncev že v sporu s sosednjo Madžarsko, kjer so izjavili, da ne bodo več spoštovali dublinskega sporazuma o vračanju pribežnikov v tisto državo, v kateri so najprej zaprosili za azil, in sprejemali beguncev, ki jih hočeta vrniti Avstrija in Nemčija. Ko so na Dunaju zagrozili, da bodo odpravili schengenski dogovor na madžarski meji, so si v Budimpešti premislili. Toda v zadnjem času so Avstrijci vseeno poostrili nadzor na meji z Madžarsko, pozornost pa posvečajo zlasti lovu na tihotapce ljudi.

Izraz solidarnosti

Glede priseljenske politike je Dunaju vsaj formalno uspelo vzpostaviti boljše odnose z Bratislavo. Pred 14 dnevi sta državi podpisali sporazum, da bo Slovaška sprejela 500 beguncev, ki so prvič zaprosili za azil v Avstriji. »Slovaška je pokazala veliko solidarnosti,« je izjavila ministrica Johanna Mikl-Leitner, njen slovaški kolega Robert ­Kaliňák pa je odvrnil, da njegova država sosedi tako »odplačuje dolg« iz časov železne zavese in sprejemanja Slovaške v EU in schengenski dogovor.

Pribežnike so hoteli namestiti v poletnem taboru slovaške tehnične univerze pri vasi Gabčíkovo blizu madžarske meje, kar 90 odstotkov tamkajšnjih prebivalcev pa je ­Madžarov. V nedeljo so v vasi pripravili referendum, na katerem se je zbralo 2600 od tamkajšnjih 4300 volilnih upravičencev: 97 odstotkov se jih je izreklo proti namestitvi pribežnikov.