Tiskane izdaje
Poleg še vedno sporne »zgornje meje« sprejetih prosilcev za azil in časovnega omejevanja statusa azilanta Avstrija načrtuje še več ukrepov, s katerimi hoče zmanjšati svojo »privlačnost« za pribežnike.
»Po mojem je 50.000 realno število,« je pred dnevi izjavil avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki prihaja iz ljudske stranke. Komentiral je odločitev notranjega ministrstva, ki ga vodi njegova strankarska kolegica Johanna Mikl-Leitner, da bo Avstrija v prihodnjih treh letih poslala nazaj domov toliko ljudi, saj jim ne bodo odobrili prošnje za azil, ker prihajajo iz »varnih« držav. Na seznam teh bodo na Dunaju uvrstili tudi Alžirijo, Gano, Gruzijo, Maroko, Mongolijo in Tunizijo, prošnje njihovih državljanov pa bodo obravnavali po hitrem, desetdnevnem postopku. Severna soseda že zdaj ponuja zavrnjenim prosilcem 370 evrov za čimprejšnjo vrnitev domov, a namerava to spodbudo zvišati na 500 evrov.
Glede reševanja begunske krize so v avstrijski vladajoči koaliciji še vedno spori zlasti o tem, kaj bodo storile oblasti, ko bo letos prišlo v državo več od »načrtovanih« 37.500 pribežnikov. Toda o odločnem vračanju zavrnjenih prosilcev za azil se s kolegi iz ljudske stranke strinjajo tudi socialdemokratski ministri. »Število, o katerem smo govorili, je minimum,« je pred dnevi v televizijskem pogovoru izjavil novi (socialdemokratski) minister za obrambo Hans Peter Doskozil. Povedal je, da je odobril uporabo transportnih letal hercules C-130, ki jih bodo ponudili notranjemu ministrstvu, da z njimi odpelje domov »osebe, o katerih smo se odločili, da jim ne bomo dali azila«.
Vsi prišleki niso pribežniki, ki so prišli v državo po balkanski poti in v njej tudi ostali; lani jih je v Avstriji kar 90.000 zaprosilo za azil. Foto: Jure Eržen/Delo
Nekdanji prvi policist Gradiščanske je že pred tem razburkal javnost, ko je v pogovoru za avstrijsko nacionalno televizijo priznal, da v njegovem ministrstvu razmišljajo, ali naj zaradi reševanja begunske krize podaljšajo služenje vojaškega roka. Avstrija ima naborniško vojsko, služenje pa so pred desetimi leti skrajšali z osmih na šest mesecev. »Če je to smiselno, bo uresničeno,« je dejal minister, toda o tem, koliko bi raztegnili vojaški rok, ni govoril.»Ustrezen paket ukrepov«
V opozicijski svobodnjaški stranki, ki ima trenutno največ privržencev med volivci, »preblagi« vladni politiki do begunske krize običajno ostro nasprotujejo, njihov voditelj Heinz-Christian Strache bi po vzoru madžarskega premiera Viktorja Orbána takoj zaprl meje. A napovedi, da bodo v prihodnjih treh letih izgnali 50.000 ljudi, je generalni sekretar svobodnjakov Peter McDonald označil za »ustrezen in pomemben paket ukrepov«. Le pri Zelenih pravijo, da je to »gola simbolna politika, o kateri se bo čez nekaj mesecev spet pokazalo, da je bila prevara«, kakor se je izrazila njihova zvezna poslanka Alev Korun.
Ko so se januarja na Dunaju na »vrhu« o begunski krizi zbrali zvezni in regionalni voditelji, so sprejeli odločitev, da v prihodnjih treh letih število sprejetih prišlekov ne bi smelo preseči 1,5 odstotka avstrijskega prebivalstva. To »normo« so skoraj dosegli že lani. Po svežih podatkih, ki jih je včeraj objavil zvezni statistični urad, se je lani število prebivalcev v severni sosedi povečalo za približno 115.000 oziroma 1,3 odstotka. Čeprav se je prejšnje leto število državljanov celo zmanjšalo za desetino odstotka, je število prebivalcev zraslo na skoraj 8,7 milijona. Vsi prišleki niso pribežniki, ki so prišli v državo po balkanski poti in v njej tudi ostali; lani jih je v Avstriji kar 90.000 zaprosilo za azil.
Skoraj polovica novih prebivalcev prihaja iz članic EU, največ, skoraj 10.000, iz Romunije, kakih tisoč manj iz Madžarske, za 6000 ljudi pa se je povečala tudi nemška skupnost, ki zdaj šteje več kot 170.000 ljudi. V drugi polovici novincev v državi prednjačijo Sirci, saj se je lani s prihodom 21.806 novih njihovo število v Avstriji potrojilo. Vsak šesti novi prebivalec Avstrije prihaja iz Sirije, toda lani je severna soseda sprejela tudi več kot 18.000 Afganistancev in približno 10.000 Iračanov.
