Tiskane izdaje
Dunaj − Avstrija še ni začela izvajati strožjega režima na meji s Slovenijo, so danes za Slovensko tiskovno agencijo potrdili na avstrijskem notranjem ministrstvu in v policiji avstrijske Štajerske.
Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Karl-Heinz Grundböck je dejal, da bosta konkretne načrte jutri predstavila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner in obrambni minister Peter Doskozil. Grundböck ni hotel komentirati podrobnosti, kaj naj bi strožji režim na meji s Slovenijo zajemal, med drugim tega, ali bodo avstrijske oblasti dejansko uvedle dnevne kvote za sprejem migrantov iz Slovenije, kot so nedavno poročali avstrijski mediji.
Tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig pa je medtem za STA povedal, da od zveznega notranjega ministrstva še niso prejeli nobenih navodil glede novega načina obravnave migrantov v Špilju, prav tako nobenih informacij o dnevnih kvotah. »Vsak dan pa računamo na to, da bo do odločitev prišlo in da bomo prejeli ustrezna navodila,« je dejal. Je pa Grundnig potrdil načrte, da bodo prebežnike v prihodnje sprejemali samo še v Špilju, preko Karavank pa naj prebežniki ne bi več potovali. »V naslednjih dneh bo odločeno, kdaj bomo vse prebežnike, ki trenutno še pridejo v avstrijsko Koroško, prevzeli tukaj v Špilju. O tem se sedaj odloča,« je še povedal Grundnig.
Po napovedih naj bi prebežniki iz Slovenije v Avstrijo po novem lahko prehajali le še prek mejnega prehoda v Šentilju, preko Karavank na avstrijsko Koroško pa nič več. Naša severna soseda naj bi tudi omejila sprejem na približno 2500 oseb dnevno, omenja se celo urna kvota okoli sto oseb. Na meji naj bi se obetale tudi nove ograje, piše STA.
Vlada na Dunaju pa bo jutri sprejela še dodatne ukrepe za pospešitev azilnih postopkov in hitrejšo deportacijo prebežnikov − po napovdih avstrijskega notranjega ministrstva bo jutri razširila seznam varnih držav. Nanj bo po pisanju STA predvidoma uvrstila še Alžirijo, Gruzijo, Gano, Maroko, Mongolijo in Tunizijo. S tem prebežniki, ki bi v Avstrijo prišli iz teh držav, ne bi imeli praktično nobene možnosti za odobritev azila.
Notranje ministrstvo je zapisalo, da se je vlada na Dunaju za to potezo odločila po »temeljiti preučitvi situacije«. Mikl-Leitnerjeva je poudarila, da so v primeru ekonomskih migrantov »potrebni nedvoumni, jasni signali, da za njih v Avstriji ni zaščite«.
