Avstrija, sanjska dežela za vohune

V bližini meje s Slovaško deluje veliko satelitsko prisluškovalno središče, ki ga domnevno upravlja NSA.

Objavljeno
07. november 2014 21.04
Urban Červek, Maribor
Urban Červek, Maribor
Dunaj – Avstrija že dolgo velja za pomembno središče vohunskih dejavnosti v Evropi, saj imajo v tej nevtralni državi sedež številne pomembne mednarodne organizacije, od naftnega kartela Opeca do izpostave Združenih narodov. Poleg klasičnega vohunjenja pa se tam dobro »uveljavljajo« tudi najsodobnejše metode razvpite ameriške agencije NSA.

»Avstrija je za NSA poseben primer,« je na nedavnem festivalu Elevate v Gradcu povedal raziskovalni novinar državne televizije ORF Erich Möchel. Zaradi številnih mednarodnih organizacij je na Dunaju največja »gostota« diplomatov v Evropi in pri zbiranju informacij o teh pomembnih ljudeh in njihovi komunikaciji vohunske organizacije, med njimi tudi NSA, uporabljajo že dolgo časa uveljavljene neposredne metode, kot so nastavljanje mikrofonov v pisarne, prisluškovanje njihovim mobilnim telefonom in »kartiranje« njihovega GSM signala, je za avstrijsko agencijo APA povedal Möchel. Za vgradnjo in vzdrževanje takšne opreme, na primer manipulacijo internetnih usmernikov (ruterjev), ima NSA poseben oddelek, Tailored Access Office (biro za prilagojeni dostop), pojasnjuje Möchel, ki se sklicuje na razkritja Edwarda Snowdna.

Skrivnostna stolpnica IZD

Veliko prahu je pred dnevi dvignil oglas, s katerim neki ameriški arhitekt v imenu ameriške vlade išče »pametno osebo«, ki govori angleško in se spozna na gradbeništvo. Kot kraj dela so navedli poslovno stolpnico IZD, ki stoji nasproti kompleksa Združenih narodov na Dunaju in iz katere menda NSA prisluškuje komunikacijam v stavbi OZN.

Kot piše v oglasu, naj bi zaposleni pomagal ameriškim tehnikom pri delu v stolpnici IZD, ki včasih »ne zmorejo opraviti vsega dela.« Ameriški arhitekt, naveden kot kontakt za prijavo na oglas, je med drugim delal za ameriško vojsko, poroča avstrijski Standard. Ameriško veleposlaništvo je zanikalo, da bi bilo povezano z oglasom.

Kot je razkril Möchel, zaseda ameriško veleposlaništvo zgornja tri nadstropja stolpnice IZD, na fotografijah pa so vidne antene in druge prisluškovalne naprave. Vidijo se tudi številne nadzorne kamere, s katerimi varujejo prostore pred nepovabljenimi, pa tudi nenavadna montažna hiška na strehi stolpnice, ki naj bi skrivala prisluškovalne antene. Omenjeni oglas je zato le še dodatno podkrepil teorije o velikopoteznem prisluškovanju ZDA komunikacijam OZN na Dunaju.

Že kmalu po prvih razkritjih Edwarda Snowdna o množičnem prisluškovanju ameriške agencije NSA so se v Avstriji začela ugibanja, kako močno z NSA sodelujejo domače tajne službe. Avstrijski časopis Die Presse je celo poročal, da ima NSA na Dunaju partnersko organizacijo oziroma svoj kontaktni center – to naj bi bila tajna služba avstrijske vojske (HNaA). Ker so avstrijski politiki, pa tudi pravosodje, zavrnili kakršnekoli preiskave glede sodelovanja med ameriškimi in domačimi tajnimi službami, so v Avstriji mnenja, da imajo avstrijske oblasti od sodelovanja in izmenjave podatkov precejšnje koristi. Avstrijsko obrambno ministrstvo pravi, da bi bila prekinitev sodelovanja s tujimi obveščevalci nedopustna, saj bi se zmanjšala varnost njihovih vojakov v tujini.

V avstrijskih medijih odmevajo tudi novice, da v bližini meje s Slovaško deluje najmočnejše evropsko satelitsko prisluškovalno središče, ki ga domnevno upravlja NSA. Gre sicer za staro prisluškovalno postajo na hribu Königswarte nad reko Donavo nedaleč od Dunaja, od koder so Američani v času hladne vojne prisluškovali komunikacijam držav varšavskega pakta vse do Sovjetske Zveze. Vendar se je sodelovanje med Američani in Avstrijci nadaljevalo tudi po koncu hladne vojne.

Kdo sedi na koncu podatkovnega kabla?

Kot poroča ORF, je avstrijska vojska za njeno nadgradnjo kljub siceršnjemu vsesplošnemu varčevanju porabila kar 150 milijonov evrov in je zato eno najdražjih vojaških poslopij v Avstriji. Nedavno objavljene fotografije iz zraka dokazujejo, da so poslopje tudi bistveno razširili. Na površju je vidnih pet velikanskih satelitskih krožnikov, poleg njih pa še več kot deset anten različnih oblik in velikosti. Več zračnih jaškov pa naj bi dokazovalo, da se v podzemlju skriva še več etaž.

Po poročanju avstrijskega ORF in nemškega Spiegla je postaja posebej primerna za prestrezanje signala civilnih satelitov, preko katerih poteka komunikacija na območjih brez interneta, na kriznih območjih in na odprtem morju. »Veliko bolj kot to, katerim podatkom se s postaje prisluškuje, je zanimivo vprašanje, kdo sedi na koncu podatkovnega kabla,« je zapisal novinar ORF Erich Möchel.