Tiskane izdaje
Dunaj − Kljub kritikam Bruslja na račun avstrijskih načrtov o uvedbi dnevne kvote za sprejem prosilcev za azil, Dunaj ne odstopa od svoje namere.
V Špilju na avstrijski južni meji s Slovenijo tako od osme ure dalje velja nov režim, v skladu s katerim Avstrija sprejema le še do 80 prosilcev za azil na dan, obenem pa na 3200 omejuje število ljudi, ki hočejo prek Avstrije doseči druge evropske države in za azil zaprositi pri njih. Ko bo dnevna kvota dosežena, bodo avstrijske oblasti mejo zaprle, poroča AFP.
Policija avstrijske Štajerske zaradi dnevnih kvot večjih težav ne pričakuje, saj število prebežnikov letos še ni preseglo postavljenih omejitev. V zadnjih dneh je slovensko-avstrijsko mejo prečkalo med 800 in 900 prebežnikov na dan, Avstrija pa je zabeležila od 30 do 40 prošenj za azil dnevno, piše STA. Poleg tega je tiskovni predstavnik avstrijske policije Fritz Grundnig po navedbah AFP dejal, da zaradi slabega vremena na slovensko-avstrijsko mejo vse od včeraj popoldne še ni prispel noben prebežnik.
Slovenija se bo avstrijskim omejitvam prilagodila, piše STA. Poleg tega je slovenska vlada napovedala, da bo Slovenija začela krepiti nadzor na schengenski meji, kjer bo policija zavračala prebežnike, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za vstop ali pa ne bodo zaprosili za azil. Sicer pa policiji na meji že od četrtka pomaga približno sto vojakov, ki pa še nimajo policijskih pooblastil. Predvidoma jim jih bo državni zbor podelil v ponedeljek.
Policija avstrijske Štajerske zaradi dnevnih kvot večjih težav ne pričakuje. Foto: Ronald Zak/AP Pictures
Avstrija zadovoljna z odločitvijo
Avstrijske oblasti so danes sporočile, da so z odločitvijo o uvedbi dnevnih kvot zadovoljne, poroča Reuters. Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je ob tem napovedala, da bodo morali v prihodnje morda uvesti še strožje omejitve. Meni namreč, da sprejemanje 80 prosilcev za azil na dan dolgoročno ne bo vzdržno.
Avstrijski kancler Werner Faymann pa je ob prihodu na drugi dan vrha EU povedal, da bi morala biti Avstrija zgled drugim državam − vedno je pokazala veliko solidarnosti, tudi med jugoslovanskimi vojnami v devetdesetih letih. Lani je, denimo, sprejela 90.000 prosilcev za azil. Njen delež v sistemu kvot za razdelitev 160.000 beguncev po EU pa je nižji od 2000. Tudi zgornja meja, postavljena za letos, je s 37.500 osebami visoka. »Če bi druge članice − glede na število prebivalcev − ravnale enako, bi v EU lahko sprejeli več kot dva milijona beguncev,« je povedal Faymann.
Četudi je evropska komisija kritizirala avstrijske dnevne in letne kvote kot nezakonite, ima Dunaj med članicami več zaveznic. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je opozoril, da »evropska rešitev niso le rešitve sprejete v Bruslju, marveč tudi, celo na prvem mestu, odločitve v prestolnicah«.
Kot smo že poročali, so bili do avstrijskega zaostrovanja ukrepov na meji včeraj kritični v evropski komisiji. Njen predsednik Jean-Claude Juncker, je tako dejal, da mu odločitev Dunaja ni všeč, komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je zaradi avstrijske poteze pisno protestiral pri avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner. Evropska komisija je namreč ocenila, da so tako dnevne kot letne kvote v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom. A avstrijski kancler Werner Faymann je že včeraj v odzivu na kritike dejal, da Avstrija svoje odločitve ne bo spremenila.
Kot smo poročali, je Avstrija že prejšnji mesec napovedala, da bo letos sprejela le 37.500 prosilcev za azil. Že od konca januarja pa je v Špilju v veljavi nov sistem sprejemanja prebežnikov, ki med drugim vključuje postavitev ograje na meji, strožji nadzor beguncev in strožje pogoje za vstop v državo.
Dunaj vztraja, da so tovrstni ukrepi nujni, ker načrt o omejevanju prebežniškega vala, ki ga je Bruselj sklenil s Turčijo, še ne deluje. Poleg tega ostale države na tako imenovani balkanski begunski poti spodbuja, naj ravnajo podobno. Slovenija, Hrvaška in Srbija so v odzivu na poteze Avstrije tako že zaostrile nadzor na mejah, nadaljnji ukrepi pa bi lahko še sledili.
Vodje policij držav na balkanski migracijski poti − Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije − so se včeraj na primer dogovorili, da bodo na mejah izvajali skupen način profiliranja, registracije in organiziranega prevoza beguncev in migrantov od makedonsko-grške meje do ciljnih držav Avstrije ali Nemčije. Srbija bi šla lahko še korak dlje − kot je za časnik Kurir povedal srbski zunanji minister Ivica Dačić, bi lahko tudi Srbija kmalu − menda že s prvim marcem − zaprla mejo za prebežnike.
Nadaljnje poteze v odzivu na krizo s prebežniki pa sprejemajo tudi madžarske oblasti. Kot so sporočili iz Budimpešte, bodo v nedeljo za 30 dni zaprli vse tri železniške mejne prehode s Hrvaško, prek katerih je lani na Madžarsko prišlo na tisoče prebežnikov. Madžarski notranji minister Sandor Pinter je po navedbah Reutersa dejal, da so se za to potezo odločili zaradi zaščite javne varnosti, podrobnosti pa ni pojasnil.
