Avstrija in Danska zaostrujeta azilna pravila

Med drugim so sprejeli sklepa o časovni omejitvi pravice do azila in omejitvi pravice do združitve družin.

Ma. Ja., STA
tor, 26.01.2016, 12:18; spremenjen: 17:57

Italija v Furlaniji - Julijski krajini načrtuje žariščne točke

Italijanska vlada je potrdila, da v Furlaniji - Julijski krajini načrtuje žariščne točke za registracijo prebežnikov, poroča Slovenska tiskovna agencija.

»Italija bo žariščne točke vzpostavila tam, kjer so potrebne, med drugim tudi v deželah na severovzhodu države,« je po navedbah italijanskih medijev dejal minister za notranje zadeve Angelino Alfano. Podrobnosti ni navedel.

Predsednica deželne uprave Furlanije - Julijske krajine Debora Serracchiani je pred dnevi sicer zanikala, da Rim načrtuje vzpostavitev žariščnih točk za prebežnike na meji s Slovenijo in Avstrijo. Je pa povedala, da je predvideno odprtje treh centrov za begunce, ki pa so bili načrtovani že pred časom, piše STA.

Alfano je potrdil le, da tovrstni načrti obstajajo. »Po posvetovanju z notranjimi ministri EU v Amsterdamu smo skupaj z Avstrijo potrdili našo voljo za sodelovanje v zvezi z begunsko krizo. Načrte v zvezi z žariščnimi točkami bomo nadaljevali,« je še dejal.

Italijanski mediji so pred dnevi poročali, da bi lahko Italija zaradi možnosti zavračanja prebežnikov na avstrijsko-slovenski meji vzpostavila tri žariščne točke − v prazni vojašnici blizu Trbiža na tromeji z Avstrijo in Slovenijo, v bližini Gorice in blizu Trsta.

Dunaj, København − Avstrijska vlada je danes obravnavala predloge za zaostritev azilne politike, med katerimi so časovna omejitev azila in omejitve pri združevanju družin; danski parlament pa strožja azilna pravila, ki med drugim predvidevajo, da je prosilcem za azil mogoče zaseči njihove dragocenosti.

Avstrija zaostruje azilno zakonodajo

Avstrijska vlada je, skladno s pričakovanji, zaostrila azilno zakonodajo. Med drugim je sprejela sklepa o časovni omejitvi pravice do azila in omejitvi pravice do združitve družin, piše Slovenska tiskovna agencija

Predlagana zakonodaja pravico do azila omejuje na tri leta, nato pa naj bi pri vsakem azilantu preverili, ali se že lahko varno vrne v svojo državo. Ukrep bo veljal za vse, ki so v Avstrijo prišli od novembra lani.

Nove omejitve se obetajo tudi upravičencem do subsidiarne zaščite, ki v Avstriji ne dobijo azila, a jim v domovini grozi nasilje. Med njimi prevladujejo Afganistanci. Ti bodo lahko svoje družinske člane z izjemo mladoletnih v Avstrijo pripeljali šele po treh letih, piše STA.

Za prišleke s statusom begunca ta omejitev ne bo veljala, a bodo morali prošnjo za združitev družin vložiti v roku treh mesecev, da bi se izognili dodatnim finančnim predpogojem. Ta omejitev bo sicer veljala le, če ne bo v nasprotju s pravico do družinskega življenja, ki je zapisana v Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Eno najstrožjih azilnih zakonodaj v Evropi mora potrditi še parlament. Avstrijski kancler Werner Faymann je izrazil pričakovanje, da bodo poslanci novo zakonodajo potrdili aprila.

Avstrijski politični vrh pa je odločitev vlade o zaostritvi zakonodaje označil za signal tako Avstrijcem kot tudi tujini. Faymann je dejal, da gre za ukrep, ki bo omogočil spoštovanje nedavno določene zgornje meje za sprejetje beguncev. Podkancler Reinhold Mitterlehner pa je ocenil, da so tako sporočili, da je beguncev preveč in da se vračajo k temeljem pravice do azila. Obenem pa so prosilcem za azil po njegovih besedah pokazali, da obstaja določeno tveganje za vrnitev v domovino, piše STA.

Faymann je sicer znova poudaril, da bi glede begunske krize raje videl skupne evropske rešitve, a ker ni pričakovati hitrih odločitev s strani EU, se je Avstrija odločila ukrepati sama.

Novo zakonodajo, predvsem kar zadeva časovno omejitev azila, je zagovarjala tudi notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Ob tem je zavrnila očitke, da to prinaša veliko birokracije.

Zunanji minister Sebastian Kurz pa je dejal, da je azil vedno začasna zaščita, zato se ne strinja, da bo časovno omejena pravica do azila otežila vključevanje beguncev v družbo, še piše STA.

Danski parlament sprejel strožja azilna pravila

Danski parlament pa je danes sprejel spremembe azilne zakonodaje, s katerimi hočejo v Københavnu prebežnike odvrniti od tega, da bi za azil zaprosili na Danskem. Nova zakonodaja med drugim predvideva zaseg dragocenosti migrantov, da bi tako plačali za njihovo oskrbo, piše STA.

Spremembe azilne zakonodaje, ki jo je predlagala manjšinska vlada premierja Larsa Lokkeja Rasmussena, je podprlo 81 od 109 prisotnih poslancev; 27 poslancev je glasovalo proti, eden se je glasovanja vzdržal, 70 poslancev pa ni bilo prisotnih v folketingu, piše STA. Manjšinski liberalni vladi je uspelo za spremembe med drugim pridobiti podporo protipriseljenske Danske ljudske stranke in glavne opozicijske socialdemokratske stranke.

Največ pozornosti in kritik je bil deležen ukrep za zasego premoženja prebežnikov, piše STA. Nova zakonodaja namreč danskim oblastem omogoča, da prišleke preiščejo in jim zasežejo gotovino nad 10.000 kronami oziroma 1340 evri, prav tako pa posamezne dragocene predmete, vredne več kot 10.000 kron. Poročni prstani in drugi predmeti s sentimentalno vrednostjo so izvzeti iz tega ukrepa. Nekateri so ta ukrep kritizirali kot preveč drastičen. A vlada je ukrep branila z argumentom, da morajo v nekaterih primerih tudi Danci, ki se potegujejo za socialno pomoč, prodati svoje premoženje.

Nova azilna pravila predvidevajo tudi podaljšanje obdobja za združevanje družin za nekatere prosilce za azil za do tri leta. Prosilcem bo tudi otežen postopek pridobivanja stalnega bivališča, skrajšali pa jim bodo tudi obdobje veljavnosti dovoljenja za začasno bivališče.

Danska, v kateri prebiva okoli 5,6 milijona ljudi, je lani zabeležila 21.000 prošenj za azil, s čimer je postala ena glavnih destinacij za prebežnike v EU na število prebivalcev.

Prijavi sovražni govor