Tiskane izdaje
Dunaj − Avstrijske oblasti so znova stopile v bran svoji novi politiki dnevnih kvot za sprejem prosilcev za azil. Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je tako danes zavrnila kritike evropske komisije in dejala, da pismo evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa, ki ga je v četrtek naslovil na Avstrijo, očitno »ni bilo poslano na pravi naslov«.
»Treba se je zavedati, da Avstrija ne leži na zunanji meji Evropske unije, zato ni prva varna država, v katero ti ljudje [prebežniki] vstopajo,« je za agencijo APA dejala Mikl-Leitnerjeva. »Če bi se vsi držali vsebine pisma, ne bi imela Avstrija nikakršnih težav, a pismo je bilo očitno poslano na napačen naslov,« je dodala. Kot je pojasnila, bi ga morali v komisiji nasloviti na tiste varne države, v katere prebežniki vstopijo najprej na svoji poti v Avstrijo. S tem je opozorila predvsem na Grčijo, glavno vstopno točko za begunce in migrante, na poti v EU.
Kot smo že poročali, je v Špilju na avstrijski južni meji s Slovenijo včeraj zjutraj začel veljati nov režim, v skladu s katerim Avstrija sprejema le še do 80 prosilcev za azil na dan, obenem pa na 3200 omejuje število ljudi, ki hočejo prek Avstrije doseči druge evropske države in za azil zaprositi pri njih. Ko bo dnevna kvota dosežena, bodo avstrijske oblasti mejo zaprle.
Policija avstrijske Štajerske zaradi dnevnih kvot večjih težav ne pričakuje, saj število prebežnikov letos še ni preseglo postavljenih omejitev. V zadnjih dneh je slovensko-avstrijsko mejo prečkalo med 800 in 900 prebežnikov na dan, Avstrija pa je zabeležila od 30 do 40 prošenj za azil dnevno. Včeraj ni sicer v Avstrijo vstopil niti en prebežnik, domnevno zaradi slabega vremena, poroča AFP, danes pa so mejni prehod v Šentilju znova prečkali prvi begunci − doslej jih je mejo prečkalo približno 400, popoldne pa v Sloveniji pričakujemo vlak iz Hrvaške, s katerim naj bi v državo prišlo še nekaj več kot 800 prebežnikov.
Avstrijske oblasti so včeraj še sporočile, da so z odločitvijo o uvedbi dnevnih kvot zadovoljne. Notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner pa je ob tem napovedala, da bodo morali v prihodnje morda uvesti še strožje omejitve. Meni namreč, da sprejemanje 80 prosilcev za azil na dan dolgoročno ne bo vzdržno.
Do avstrijskega zaostrovanja ukrepov na meji so bili zelo kritični v evropski komisiji. Njen predsednik Jean-Claude Juncker, je tako že v četrtek dejal, da mu odločitev Dunaja ni všeč, komisar za migracije Dimitris Avramopulos pa je zaradi avstrijske poteze pisno protestiral pri avstrijski notranji ministrici Johanni Mikl-Leitner. Evropska komisija je namreč ocenila, da so tako dnevne kot letne kvote v nasprotju z evropskim in mednarodnim pravom. A avstrijski kancler Werner Faymann je že v četrtek v odzivu na kritike dejal, da Avstrija svoje odločitve ne bo spremenila.
Avstrija je sicer že januarja napovedala, da bo letos sprejela le 37.500 prosilcev za azil. Že od konca januarja pa je v Špilju v veljavi nov sistem sprejemanja prebežnikov, ki med drugim vključuje postavitev ograje na meji, strožji nadzor beguncev in strožje pogoje za vstop v državo. Dunaj vztraja, da so tovrstni ukrepi nujni, ker načrt o omejevanju prebežniškega vala, ki ga je Bruselj sklenil s Turčijo, še ne deluje.
