Tiskane izdaje
Po omejitvi števila pribežnikov, časovnem omejevanju statusa azilantov in pospešenem deportiranju zavrnjenih prosilcev za azil se je po vzoru severnih sosed tudi v Avstriji porodil še en načrt, kako med pribežniki zmanjšati privlačnost njihove države: zmanjšanje socialne pomoči.
»Ne moremo biti država, v kateri dobijo begunci največjo socialno pomoč,« je v torek zvečer na nacionalni televiziji dejal vodja poslanskega kluba ljudske stranke Reinhold Lopatka. Pred dnevi je predlagal, da bi morala Avstrija slediti zgledu Danske, ki je začela omejevati izplačila in pribežnikom celo zasega premoženje. Po njegovem prebivalci, ki so v zadnjih osmih letih vsaj sedem let živeli zunaj države, ne morejo dobiti enake pomoči kot ostali. Ni bil prvi, ki je predlagal kaj takega. Že prejšnji teden se je na Zgornjem Avstrijskem konservativna koalicija med ljudsko stranko in svobodnjaki, ki je prevzela oblast na zadnjih lokalnih volitvah, odločila, da azilanti, ki živijo pri njih, ne bodo več dobivali enake socialne podpore kakor ostali. Na mesec bodo namesto dosedanjih 914 evrov prejemali le še tretjino oziroma 320 evrov, a do te pomoči ne bodo upravičeni le tisti, ki so jim odobrili prošnjo za azil, temveč tudi oni, ki so jim jo zavrnili, a jih iz varnostnih razlogov ne morejo vrniti domov.
Solističnega ukrepa ene od zveznih dežel niso napadli le opozicijski socialdemokrati, Zeleni in nevladne organizacije, odzval se je tudi novi minister za socialo Alois Stöger, ki je zamenjal strankarskega kolego Rudolfa Hundstorferja, zdaj uradnega predsedniškega kandidata socialdemokratov. Stöger je dejal, da bi morala biti izplačila po državi enaka, določanje njihove višine pa v zvezni pristojnosti. »Po mojem bi morale vse zvezne dežele imeti enaka pravila,« je socialdemokratskega zveznega ministra podprl celo deželni glavar Tirolske Günther Platter, ki prihaja iz ljudske stranke.
Poseben deželni sporazum
A tako enotno ne razmišljajo v zvezni deželi Vorarlberg, kjer je na oblasti koalicija med ljudsko stranko in Zelenimi. Včeraj so tam prvi v državi sprejeli poseben deželni »integracijski sporazum«, ki ga mora podpisati vsak pribežnik.
Kot je običajno ne le za avstrijsko notranjo politiko, se o napovedanih ali uveljavljenih ukrepih ne strinjajo niti v vladajoči koaliciji. Pred dnevi je nekdanji glavni policist Gradiščanske Hans Peter Doskozil, ki so ga socialdemokrati pred kratkim postavili za novega obrambnega ministra, izjavil, da je skrb za boljšo zaščito državnih meja prisilila njegovo ministrstvo k razmišljanju o podaljšanju obveznega vojaškega roka. Avstrija ima naborniško vojsko, tisti moški, ki si ne izberejo civilnega služenja, pa preživijo pol leta v uniformi.
Vlada je lani na meje sprva poslala na pomoč policiji le poklicne vojake, potem so vodilni v koaliciji, socialdemokrati, popustili zahtevam »manjših« partnerjev, ljudske stranke – in v obmejno reševanje begunske krize vključili tudi nabornike. Zdaj, ko je socialdemokratski minister predlagal med ljudstvom nepriljubljeni ukrep, so se ostro odzvali prav v ljudski stranki. Njihov predstavnik Bernd Schönegger je dejal, da vojaškega roka ne bi bilo treba raztegniti, če bi vse razpoložljive sile, vključno z naborniškimi novinci, ki so šele tri mesece na služenju, poslali na južno mejo. Če bi podaljšali obvezno služenje, se boji Schönegger, bi se še več mladeničev odločilo za civilno alternativo.
