Tiskane izdaje
Poostrenega nadzora ne bodo uvedli le na mejnem prehodu v Špilju, temveč še na dvanajstih drugih, in sicer na meji s Slovenijo, Madžarsko in Italijo. Če bo potrebno, bodo tudi tam namestili ograje in glede na begunske tokove ustanovili podobne sprejemne centre kot v Špilju. Da mislijo zares, so prikazali z vajo v bližnji vojašnici, kjer so pred notranjo ministrico Johanno Mikl-Leitner in obrambnim ministrom Hans Petrom Doskozilom simulirali skupno akcijo posebnih policijskih enot in vojske, v njej pa so nastopili tudi »begunci«, ki so poskušali predreti kordon.
Kakšne bodo kvote sprejetih beguncev, bodo predstavili predvidoma jutri ali pojutrišnjem, ko se bodo uskladili s slovensko ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar oziroma bodo pogovore sklenile strokovne skupine obeh držav. Avstrijska notranja ministrica Mikl-Leitnerjeva priznava, da bo določeno število beguncev vsak dan ostajalo na slovenski strani, prav tako kot sami pač hočeš nočeš morajo začasno privoliti v določeno kvoto beguncev, ki jih zavrne Nemčija, vendar bo projekt tekel ob sprotnem usklajevanju s slovensko stranjo, zato večjih koncentracij beguncev ne bi smelo biti.
Avstrija prav tako preučuje možnosti o določitvi zgornje meje beguncev, ki so jih pripravljeni sprejeti v postopek za pridobitev azila, pravno mnenje pa naj bi dobili predvidoma prihodnji mesec. Danes je tudi začel veljati odlok o razširjenem seznamu tako imenovanih varnih držav, poslej državljani Alžirije, Gruzije, Gane, Maroka, Mongolije in Tunizijene bodo več upravičeni do azila.
Obrambni minister Doskozil je poudaril, da bo Avstrija v prihodnjih petih letih porabila dva in pol odstotka državnega proračuna za reševanje begunske problematike, kar je največ v Evropi, dolgoročno pa takšnega bremena ne more vzdržati. Skupna evropska politika do migrantskega vprašanja bi bila nujna, vendar so zadnji pogovori v Amsterdamu in Münchnu pokazali, da kratkoročno na rešitev ni mogoče upati, saj so interesi posameznih držav zelo različni. Avstrija zato ne more več čakati in se je odločila za celovite priprave, da zavaruje svoje interese.
Posebno pozornost bodo namenili usklajevanju akcij vseh držav na tako imenovani balkanski poti, zato bi se morali obrambni ministri teh držav ter Avstrije, Nemčije, Švedske in Poljske čim prej sestati. Zahtev držav članic višegrajske skupine, da se meje takoj neprodušno zaprejo, ni mogoče uresničiti, nedavni pogovori z makedonskim ministrom za obrambo pa so pokazali, da je Makedonija pripravljena zaostriti politiko sprejemanja migrantov, o podobnih ukrepov pa bi morale razmišljati tudi druge države.
Zaradi predvidenih ali že uveljavljenih avstrijskih mejnih ukrepov danes na slovenski strani ni bilo nobenih težav. Vesna Borka, namestnica vodje namestitvenega centra v Šentilju, je dejala, da je danes prišlo 645 migrantov, od katerih so jih Avstrijci takoj sprejeli 240, druge pa popoldne. Vsak dan nekaj deset migrantov Avstrijci tudi zavrnejo in pošljejo nazaj v Slovenijo, vendar so številke obvladljive, večino pa nemudoma prepeljejo v namestitveni center za tujce v Postojni.
Zaradi okrepljenega nadzora ogorčeni na Tirolskem
Odvisno bo tudi od vremena, je po današnjem zasedanju vlade povedal avstrijski kancler Werner Faymann, toda aprila oziroma maja, ko spet pričakujejo večji naval pribežnikov, bo severna soseda prisiljena okrepiti nadzor na južnih mejah. »To ni lahka, je pa nujna naloga,« je socialdemokratski kancler upravičeval odločitev vlade, ki jo je podpredsednik vlade Reinhold Mitterlehner iz ljudske stranke poimenoval načrt B. K temu so se bili po njegovih besedah prisiljeni zateči, ker je načrt A - skupen evropski nadzor nad zunanjimi mejami - spodletel. S tem bo Avstrija poslala svetu jasni signal, da je že dosegla svoje »meje« in da je politika gostoljubja pokopana, je dodal Mitterlehner.
Avstrija ne bo okrepila nadzora in postavila ograj le na južni meji s Slovenijo, temveč tudi z Italijo, je danes ponovil namestnik premiera Mitterlehner. To je že izzvalo ogorčenje v evropski regiji Tirolska, v katero so vključene avstrijska Tirolska ter italijanski Južna Tirolska in Trento. Gospodarstveniki svarijo pred omejevanjem prometa na prehodu Brenner, ki ga vsako leto prečka deset milijonov avtomobilov in okoli 40 milijonov ton blaga, postavljanje »nacionalnih« ograj v regiji z zelo občutljivo zgodovino pa je po besedah deželnega glavarja Tirolske Güntherja Platterja »srednja katastrofa«. Z italijanskima kolegoma Arnojem Kompatscherjem iz Južne Tirolske in Ugojem Rossijem iz Trenta je zahteval, da mora biti nadzor na meji le začasen, danes pa so vsi skupaj prišli na pogovor k avstrijskemu predsedniku Heinzu Fischerju.
UNHCR Sloveniji: Prisluhnite vsakemu pribežniku
»Nacionalna pripadnost ne bi smela biti edini odločilni dejavnik,« je ob današnjem obisku sprejemnega centra v Dobovi dejala predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za srednjo Evropo Montserrat Feixas Vihe: »Jasno je, da za ljudi, ki prihajajo iz Sirije, Afganistana in Iraka, obstaja večja verjetnost, da potrebujejo zaščito. Toda lahko imate ljudi iz katere koli države, ki potrebujejo zaščito. Zato menimo, da tujci z drugih območij ne bi smeli biti samodejno zavrnjeni. Vsakdo ima pravico zaprositi za azil in pravico biti slišan. Če potrebuje zaščito, ga je treba sprejeti.«
Zdaj večina pribežnikov za azil ne zaprosi v Sloveniji, a število prosilcev bi se v prihodnje lahko povečalo, opozarja predstavnica visokega komisarja. Pri tem je za Slovenijo pomembno, da svoj azilni sistem nadgradi.
Feixas Vihe bo obisk v Sloveniji danes nadaljevala z ogledom namestitvenega centra na Šentilju in v Lendavi. V dobovskem je bila pred meseci, danes je pohvalila storjen napredek: »Pozitivno gledam na spremembe, ki so se zgodile od takrat. Sistem je zelo dobro organiziran.«
