Avstrijske volitve: »skrajni desničar« proti »komunističnemu vohunu«

V nedeljo se bodo volivci že tretjič odpravili na glasovanje, izid bo, kot kaže, spet tesen.

Objavljeno
02. december 2016 18.54
volitve
Boris Čibej
Boris Čibej

Dunaj - Jutri zvečer najbrž še ne bo znano, ali bo severno sosedo prihodnjih šest let vodil 72-letni neodvisni predsedniški kandidat Alexander Van der Bellen ali njegov 45-letni svobodnjaški tekmec Norbert Hofer, saj bodo po vseh letošnjih zapletih v Avstriji skrajno previdni pri razglašanju tako neuradnih kot uradnih izidov.

»Včasih me je spominjalo na prerekanja v otroškem vrtcu,« je zadnje televizijsko soočenje kandidatov pred jutrišnjim glasovanjem opisal komunikolog Georg Wawschinek v pogovoru za avstrijski nacionalni radio ÖRF. Med najpogosteje izrečenimi besedami sta bili »laž« in »neresnica«, s katerimi sta tekmeca odgovarjala na obtožbe nasprotnika. To je veljalo tudi za eno pomembnejših tem četrtkovega besednega spopada, odnosa do Evropske unije, ko je Hofer tekmeca obtoževal, da se zavzema za centralistično Unijo po zgledu ZDA, ta pa je svobodnjaku očital, da je zagovornik »öxita«. Svobodnjaški kandidat je ponovil, da bi podprl referendum o slovesu od Unije le, če bi bila v njej ogrožena avstrijska enakopravnost ali bi ta v svoje vrste sprejela Turčijo.

Že slišano

Čeprav je bilo zadnje soočenje ostrejše kot prejšnja, saj je med njim Hofer tekmeca obtožil, da je bil nekoč komunistični vohun za Sovjetsko zvezo, sta v njem udeleženca, ki jima javnomnenjske raziskave merijo približno enako podporo med volivci, zgolj ponavljala že slišane očitke in stereotipe.

Za svobodnjake je Van der Bellen simbol starega »režima«, ki je po kameleonovsko spreminjal stališča na svoji politični poti od komunista do vodje Zelenih in zdaj domnevno neodvisnega predsedniškega kandidata, Hofer pa za svoje nasprotnike pooseblja ves strah, ki ga je mogoče razbrati tudi iz naslovov vodilnih zahodnih medijev: »Avstrija lahko postane prva članica EU, ki jo bo vodil skrajni desničar« ali »Nacistična preteklost se zgrinja nad predvolilno kampanjo«.

Distanciranje od Hitlerja

Svobodnjaško stranko so po nastanku druge republike res ustanovili nekdanji nacisti, toda v zadnjih letih, odkar je eden od strankinih ideologov tudi njihov sedanji predsedniški kandidat, se poskuša znebiti temne preteklosti, sam Hofer pa je izjavil, da je njegova stranka v veliko stvareh, zlasti pa v socialnem smislu, precej bolj levičarska od ameriških demokratov. Ko je v četrtek voditeljica soočenja postavila vprašanje, kaj bi naredila s Hitlerjevo rojstno hišo, je bil odgovor Van der Bellna in njegovega svobodnjaškega tekmeca enak: »Dal bi jo porušiti.«