Avtocesta povezovanja: jadransko-jonski kompromis

Zagreb − Nemška kanclerka Angela Merkel bo v četrtek v Berlinu na konferenci o Zahodnem Balkanu gostila voditelje držav regije. Sestanek voditeljev Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Kosova, Albanije, Srbije ter Slovenije in Hrvaške je že dobil vzdevek novi Dayton, ena osrednjih točk pogovora pa bodo infrastrukturni projekti – med njimi jadransko-jonska avtocesta.

Temu tako imenovanemu jadransko-jonskemu projektu, ki naj bi potekal od Trsta čez Slovenijo in Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Albanijo, Makedonijo do Grčije, je precej pozornosti namenila tudi nemška kanclerka, ko je v napovedi četrtkovega srečanja med drugim dejala, da si »ljudje s tega območja pač želijo prometne infrastrukture, želijo si potovati sem ter tja in iz ene države v drugo. Ko bodo narejene prometne povezave, pa bo tudi laže okrepiti skupnost še pred kratkim med seboj sovražnimi ljudmi.«

Hrvaška si zelo želi biti nosilka tega nekaj manj kot 1200 kilometrov dolgega projekta, saj, kot pojasnjujejo, si Črna gora, Albanija in BiH želijo stopiti na pot približevanja k EU, Hrvaška, ki je že eno leto v njej, pa lahko s svojimi izkušnjami k temu pripomore. Zato ne preseneča, da je hrvaški premier Zoran Milanović včeraj v Cavtat povabil predsedujočega svetu ministrov Bosni in Hercegovini Vjekoslava Bevando, premiera Črne gore Mila Đukanovića in albanskega premiera Edija Ramo. Usklajen nastop, povezan z gradnjo avtoceste, na četrtkovem srečanju v Berlinu pa je bil po prepričanju mnogih eden osrednjih namenov včerajšnjega srečanja. Hrvaška bi s projektom, ki naj bi bil dokončan okoli leta 2040 ali, bolj verjetno, do leta 2050 (do leta 2020 bi vse države morale pripraviti prostorsko dokumentacijo), privabila več prometa na svoje avtoceste, prav tako pa upa, da bi se z dela jadransko-jonske avtoceste, ki bi potekal po Bosni in Hercegovini, en krak odcepil proti zdaj cestno povsem odrezanemu Dubrovniku. Menda to ni povezano z namerami hrvaške vlade o gradnji pelješkega mostu in siceršnjem prometnem povezovanju hrvaškega juga s preostalo državo.

O avtocesti že julija v Dubrovniku

Hrvaški pa bi čimprejšnja uresničitev projekta prinesla še eno korist; vlada je namreč državne avtoceste ponudila v monetizacijo oziroma koncesijo. V Banskih dvorih pričakujejo, da bo koncesionar za polstoletno upravljanje več kot tisoč kilometrov avtocest v državni proračun prispeval dobre tri milijarde evrov. Če bi jadransko-jonski projekt kmalu dobil soglasje, pa bi Hrvaška, kot so prepričani hrvaški prometni analitiki, ceno za koncesijo še nekoliko dvignila.

Da je to resnično pomemben infrastrukturni projekt v Jugovzhodni Evropi oziroma na Zahodnem Balkanu, za katerega so države s tega območja izjemno zainteresirane, potrjuje tudi to, da je bila prav jadransko-jonska avtocesta (poleg ureditve železnice München–Istanbul) ena osrednjih tem julijskega srečanja v okviru procesa Brdo v Dubrovniku, ki sta ga gostila slovenski predsednik Borut Pahor in njegov hrvaški kolega Ivo Josipović, udeležili pa so se ga vsi, ki jih je ta četrtek v Berlin povabila nemška kanclerka.