Tiskane izdaje
Zagreb − »Zgodba z makedonsko-grške meje pa tudi s srbsko-madžarske se na Hrvaškem ne more ponoviti. Begunci pa tudi vedo, da je Hrvaška neprimerno bolj tehnično opremljena kot Srbija in da jim je na Hrvaško težje vstopiti,« zagotavljajo v hrvaški vladi.
»Mi smo, ko nam je bilo najtežje, dobili tujo pomoč, zato smo pripravljeni pomagati skladno s svojimi zmožnostmi, ki so majhne, a obstajajo. Če se bo kriza preselila k nam, bomo morali biti ljudje, kristjani, muslimani, morali bomo imeti srce in ne smemo biti berači,« je izjavil hrvaški premier Zoran Milanović ob razpravah o dejstvu, da se tudi Hrvaška najbrž ne bo mogla izogniti begunskemu valu.
Desettisoči, ki iz Sirije, Iraka in Afganistana bežijo iz svojih porušenih domovin proti zahodni Evropi, zdaj srečo (še) iščejo na poti čez Srbijo in Madžarsko. Hrvaška vlada pa je že potrdila, da bodo lahko zagotovili nastanitev in oskrbo za 550 prosilcev za mednarodno zaščito, to je polovico manj, kot je priporočil evropski svet konec junija. Hrvaška je tako pripravljena sprejeti 400 beguncev, ki bi jih preselili iz Italije in Grčije, ter še 150 beguncev, ki so zdaj zunaj EU. Odzivov na najnovejše napovedi nemške kanclerke Angele Merkel, da se bodo tako imenovane begunske kvote najbrž še spremenile, pa na Hrvaškem za zdaj nihče ne komentira.
Na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo so povedali, da lahko z zalogami iz državnih blagovnih rezerv začasno poskrbijo za približno 24.000 beguncev. Na tamkajšnjem notranjem ministrstvu pa so napovedali, da bodo v primeru prihoda večjega števila beguncev sprožili postopke za izredne razmere, podobno kot ob lanskih katastrofalnih poplavah na vzhodu Hrvaške. Begunce nameravajo med drugim namestiti v nekdanjih begunskih naseljih in nekdanjih vojašnicah ter v nekaterih počitniških naseljih, ki nimajo urejenega lastniškega statusa.
Blagovnih rezerv je dovolj
Hrvaški direktorat za blagovne rezerve lahko oskrbi okoli 9000 beguncev v šotorskih naseljih. Imajo več kot 1500 šotorov, 9000 postelj, 7500 spalnih vreč, več kot 20.000 odej, vzglavnikov in rjuh ter veliko izbiro hrane, od mesa in rib do mleka in testenin. Odgovorni dodajajo, da bi lahko z blagovnimi rezervami s hrano najmanj 30 dni oskrbovali do 50.000 ljudi.
Skladno s schengenskim pravnim redom so pripravili tranzitne centre za prosilce za azil v Tovarniku in Trilju. Prvega naj bi dokončali najpozneje do konca leta, stal bo dobra dva milijona evrov, drugega, ki bo stal poleg obnovljene stavbe obmejne policije, pa v približno enakem obdobju. Šef urada za upravljanje državnega lastništva Mladen Pejnović pa je napovedal, da obstaja seznam petnajstih objektov, ki jih je mogoče nemudoma preurediti in vanje namestiti begunce.
Poleg vsega se je Hrvaška vključila tudi v tako imenovani morski del humanitarnih operacij reševanja beguncev. Že pred časom je v okviru akcije Triton v Sredozemskem morju sodelovala hrvaška vojaška ladja Andrija Mohorovčić s 50-člansko posadko, pred dnevi pa se je v akcije vključila še ena vojaška ladja.
Varnostni vidik in nestrpnost
Begunsko vprašanje pa je na Hrvaškem vzbudilo še nekaj pomislekov. Mnogi se sprašujejo, ali se med več deset tisoč usodami ne skrivajo tudi teroristi, javno pa je med prvimi na to opozorila poslanka in vodja stranke ORaH Mirela Holy, kar je povzročilo plaz tudi negativnih odzivov na račun beguncev.
Svetovni splet in komentarji so posebna zgodba. Kar precejšnjo nestrpnost je bilo zaslediti v spletnih komentarjih ob besedilih o begunski krizi. Zato ni bilo niti najmanj presenetljivo sporočilo kolumnistke Snježane Pavić v zagrebškem Jutarnjem listu, ko je izpostavila nastrojena mnenja hrvaških spletnih komentatorjev, ki da so očitno hitro pozabili na vojne čase, ko so bili tudi številni njihovi rojaki v istem položaju, kot so danes Sirci.
»To so obupani ljudje, ne vreče zelja, zato se jih ne sme pričakati z gumijevkami,« pa je ob nekaterih negativnih odzivih dejal premier Milanović in spomnil, da ne Italija ne Nemčija nista zaprli svojih meja, ko so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bežali Hrvati. Na to se je navezal Mate Granić, šef hrvaške diplomacije v začetku devetdesetih let, ko se je začela krvava balkanska morija in je ogromno beguncev, po nekaterih podatkih celo 700.000, na Hrvaško pribežalo iz Bosne in Hercegovine. Granić se je medijem pohvalil, kako »je Hrvaška vsem beguncem omogočila nastanitev in hrano, otrokom pa šolanje. In nikoli ni bilo nobenega incidenta; niti takrat ne, ko je na Hrvaško pribežalo na stotisoče Bošnjakov, ki so pribežali iz Bosne in Hercegovine, ker so tam potekale bitke s Hrvati.« Za piko na i pa je evropskim državam še poslal sporočilo: »Naj se evropske države zgledujejo po Hrvaški.«
