Begunska kriza: Avstrijci pohvalno o sodelovanju s slovensko policijo

Dunaj – Danes so se v avstrijski prestolnici sešli direktorji policij Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije, da bi uskladili delovanje in izboljšali medsebojno obveščanje, odkar se je po zaprtju madžarsko-hrvaške meje val beguncev na poti v Nemčijo in Skandinavijo preusmeril čez slovensko ozemlje. Že pred tem so avstrijski policisti sodelovanje s slovenskimi kolegi opisovali s pohvalnimi besedami, po srečanju pa so s slovenske policije sporočili, da so jim tudi hrvaški kolegi zagotovili, da se bo komunikacija izboljšala.

»Sodelovanje je zelo, zelo dobro« je v torek zvečer za avstrijsko nacionalno televizijo ORF povedal direktor policije na Štajerskem Manfred Komerickiy. Zanikal je poročila avstrijskih medijev, ki so pred tem navajali izjave policistov v Spielfeldu, da so bili presenečeni, ker je v torek čez slovensko mejo prišlo okoli 5.500 beguncev. »Mi smo že čakali, kar pomeni, da imamo dobre komunikacije in dobre odnose z našimi slovenskimi kolegi,« je dejal generalmajor Komerickiy.

Tako kot v Ljubljani, kjer je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic sodelovanje med slovensko in avstrijsko policijo v begunski krizi ocenil za »dobro«, tudi na Dunaju ni slišati pripomb o sodelovanju s policijo južne sosede, kakor jih je bilo v času, ko je val beguncev prihajal še z Madžarske.

»O nobenih številkah nismo govorili«

Pomemben je usklajen pristop, je v torek poudarila notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Zanikala je, da bi se Dunaj z Ljubljano dogovarjal o »kvotah« pribežnikov, ki naj bi jih na dan spuščali prek meja. »O nobenih številkah nismo govorili,« je dejala minstrica. Tega, koliko beguncev lahko v Avstriji še pričakujejo, ni hotela napovedati. Razmere se neprestano spreminjajo, strokovnjaki iz obeh držav so po njenih besedah stalno v navezi, postopke pa je treba iz ure v uro prilagajati.

Dodala je, da so ukrepi njene države po eni strani odvisni od »obnašanja Nemčije«, po drugi strani pa od domačih sprejemnih kapacitet, ki bi se lahko zapolnile v dveh do treh dnevih, če bi severna soseda zaostrila priseljensko politiko oziroma upočasnila sprejem beguncev. Zato je tako Avstriji kot Sloveniji v interesu nadziran pritok prišlekov, je dodala Johanna Mikl-Leitner.

Avstrija pričakuje 85.000 novih prosilcev za azil

Za Avstrijo je problem vala beguncev, ki se je po zaprtju madžarsko-hrvaške meje preusmeril prek slovenskega ozemlja, postal »le relativno drugačen«, je v torek povedal podpredsednik avstrijske vlade in vodja ljudske stranke Reinhold Mitterlehner. Zdaj namesto v gradiščanski Nickelsdorf prihajajo v štajerski Spielfeld.

Notranja ministrica, ki je prav tako iz ljudske stranke, je ponovila, da Avstrija letos pričakuje 85.000 novih prosilcev za azil, premier in prvak socialdemokratov Werner Faymann pa je na zasedanju vlade izjavil, da jih je od 60 do 65 tisoč že zdaj v državi.

Po neuspešnih pogajanjih, kako solidarnostno razmestiti begunce po vseh zveznih deželah, so v severni sosedi pred kratkim sprejeli zakon, ki zveznim oblastem omogoča, da odprejo zbirne centre v regijah navkljub tamkajšnjemu nasprotovanju. Tako so doslej že našli prostor za 1.700 novih prišlekov, je Faymann povedal ministrom, a to ni dovolj, saj bo do zime treba najti streho nad glavo vsaj še za 500 ljudi, ki zdaj še živijo v šotorih.