Bitka na življenje in smrt z Evropsko unijo

Oblast v Budimpešti je menda zajela panika − referendum lahko ogrozi premajhna volilna udeležba.

Objavljeno
13. september 2016 18.32
HUNGARY-CROATIA-EUROPE-MIGRANTS
Boris Čibej, Dunaj
Boris Čibej, Dunaj

Potem ko se bodo Madžari 2. oktobra izrekli o vprašanju »Ali želite, da Evropska unija odloča o obvezni premestitvi nemadžarskih državljanov na Madžarsko, in to brez parlamentarne odobritve?«, se bo med Budimpešto in Brusljem razplamtela »bitka za življenje in smrt, v kateri nisem prepričan, da lahko zmagamo«, je konec prejšnjega tedna na letnem pikniku svoje vladajoče stranke Fidesz povedal predsednik madžarske vlade Viktor Orbán.

Oblast v Budimpešti že od vsega začetka nasprotuje solidarnostni razmestitvi na staro celino že prispelih pribežnikov, proti »vsiljeni« odločitvi evropske komisije, da jih mora sprejeti 1294, pa je vlada najprej sprožila pravdo, potem pa se je odločila, da bo o tem vprašanju pripravila tudi vseljudsko glasovanje. Kakor poroča mednarodna organizacija Human Rights Watch, bo izvedba referenduma madžarske davkoplačevalce stala 16 milijonov evrov. V to ceno je vključena tudi vladna propaganda, v katero spadajo tako množica izobešenih plakatov kot barvne 18-stranske knjižice z enoznačnim pozivom »Glasujmo proti« na naslovnici, ki so jih že poslali 4,1 milijona potencialnim volivcem (malo več kot polovici prebivalcev z volilno pravico). Ker v nasprotju z zakonom na tej propagandni brošuri ni jasno napisano, kdo jo je izdal, je državna volilna komisija njeno nadaljnje pošiljanje prepovedala, kršitelja pa se ni odločila kaznovati.

Oblast je zajela panika

Ker v zadnjem času tudi v tujini živeči Madžari dobivajo pisma od svojega premiera, v katerih jih poziva, naj pridejo na diplomatska predstavništva in se pridružijo borbi proti »lažnim obljubam ter nerealistični politiki Bruslja«, ki »bodo uničile Evropo«, nekateri komentatorji ugotavljajo, da je oblast v Budimpešti zajela panika. Ne bojijo se politične opozicije, kjer resnih nasprotnikov referenduma ni. Zares proti je le nekaj manjših strank, vodja socialistov Gyula Molnár pa je le en mesec pred njegovo izvedbo novinarjem pojasnil, da je ta po njegovem mnenju sicer nesmiseln in celo nevaren, hkrati pa dodal, da se ne strinja z bruseljskim vsiljevanjem migrantskih kvot in da je pripravljen podpreti vlado v borbi proti njim. Tudi ljudje niso pretirano spremenili mnenja o vprašanju, saj javnomnenjske raziskave še vedno kažejo, da bo vsaj tri četrtine tistih, ki bodo prišli glasovat, reklo »ne«. Težava je le, da se je zmanjšalo število tistih, ki pravijo, da bodo na volišča tudi res prišli.

Referendum bo po zakonu veljaven le, če se ga bo udeležila več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Ko so konec julija v agenciji Závecz Research volivce vprašali, ali pridejo glasovat, jih je pritrdilno odgovorilo 54 odstotkov, konec prejšnjega meseca pa je bilo takšnih le še 41 odstotkov. Vodja agencije Tibor Závecz je izjavil, da raziskave napovedujejo neuspešnost referenduma. Vodja opozicijske desničarske parlamentarne stranke Jobbik Gábor Vona je zato pred dnevi premieru najprej sarkastično voščil, da mu bo uspelo nabrati politične točke v tej tvegani igri, ki lahko škoduje vsej državi. »Če pa referendum [zaradi premajhne volilne udeležbe] ne bo veljaven, boste morali odstopiti, ker ste Madžarsko vodili v bitko, ki ste jo izgubili. S tem boste naše orožje obrnili proti nam samim in dali Bruslju adut v roke, saj bo lahko rekel, da Madžari pravno niso zavrnili kvot,« je dodal Vona.