Boj za primat na hrvaški levici

Konec tedna bo približno 37.000 članov odločalo, ali bo SDP dobila novega predsednika ali bo stranko vodil stari.

Objavljeno
29. marec 2016 11.17
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Tovarna kulture je eno bolj znanih prizorišč glasbenih nastopov v Zagrebu. Za sklepno predstavitev pred sobotnim glasovanjem sta si jo izbrala kandidata za predsednika socialdemokratske stranke (SDP), stari predsednik Zoran Milanović in njegov protikandidat Zlatko Komadina.

Kdo bo predsednik stranke, ki je minula štiri leta vodila državo, zdaj pa je morala prepustiti oblast Domoljubni koaliciji, združeni pod dežnikom HDZ, bo znano konec tega tedna, ko se bo o tem odločalo kakšnih 37.000 članov hrvaške socialdemokracije. Prizorišče sklepnih predstavitev obeh kandidatov, Zlatka Komadine, ki bo že danes nagovoril privržence, in Zorana Milanovića, ki poziva podpornike na veselico v Tovarni kulture v četrtek, je bržkone precej pomenljivo. Ne toliko zaradi prizorišča kot zaradi imena – Tovarna kulture. Zakaj? Preprosto zato, ker je bila kampanja obeh kandidatov – milo rečeno – nekulturna.


Nekultura in razdeljenost

S tem se strinjajo skoraj vsi analitiki hrvaškega političnega prostora; celo sami socialdemokrati. Očitki, žalitve, primerjave z nacističnimi veljaki … Vsak dan je s hodnikov SDP, ki sicer domuje na Iblerjevem trgu sredi Zagreba, prišla kakšna podrobnost, ki je potrdila nekulturo. Esdepejevci pa so tako razdeljeni, kot je navsezadnje hrvaška družba, s to razliko, da v SDP ne gre za delitev na ustaše in partizane, ampak na tiste, ki podpirajo Zorana Milanovića, in druge, ki bodo, kot napovedujejo, glasovali za Zlatka Komadino. Da v stranki res vre, je dokazal tudi predsednik statutarne komisije in član osrednje strankarske volilne komisije Vladimir Šepčić, ki je član SDP od leta 1990, ko je bil tudi med ustanovitelji. Odstopil je s funkcij, v izstopnem pismu pa zapisal, da je v stranki SDP čedalje več klientelistov pa tudi »ritoliznikov, ki ne mislijo s svojo glavo, ampak slepo sledijo šefu«.

SDP je opustošena in razdejana, levica političnega prostora pa že nekaj časa ni več predstavnica vljudne in spodobne države, meni kolegica Jelena Lovrić. Za stranko je žalosten podatek, da bo na približno 500 voliščih kar 1000 opazovalcev. Polovica iz štaba enega in polovica iz štaba drugega kandidata. Mimogrede: na predsedniških volitvah leta 2014 je bilo prijavljenih 21.819 opazovalcev.

Priljubljenost SDP je bila precej časa velika; še posebej po letu 2011, ko je Zoran Milanović postal premier in človek, ki je takrat s sklepnim volilnim udarcem, ki ga je zadal HDZ, svoji SDP naposled izboril naziv »najpomembnejše stranke v državi«. Ta je bil od leta 1990 rezerviran za »zna se« katero stranko. SDP je postala osrednja stranka, skupaj s sateliti, še posebej HNS in istrsko IDS, so obvladovali državo. Sredi lanskega leta so bili vladajoči socialdemokrati (SDP) prvič po prihodu na oblast decembra 2011 manj priljubljeni med volivci od opozicijske HDZ. Pa tudi Milanović je postal eden najbolj nepriljubljenih politikov. Očitki o njegovi aroganci in bahavosti so se vrstili kot po tekočem traku; ne manjka jih niti zdaj. Po parlamentarnih volitvah se je HDZ s pomočjo Mosta vrnila na oblast, osvojila vse vzvode oblasti in le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo eksplodirali nezadovoljstvo in frustracije rdeče SDP oziroma članstva.

Najprej SDP, nato še HDZ

Zdaj so vse frustracije prišle na dan. V (še) vodilni stranki levice vre, iz štabov obeh kandidatov napovedujejo zmago in ne pozabijo dodati kakšnega očitka na račun katerega od kandidatov. Hrvaška javnost zmiguje z glavo in skoraj ne more verjeti, kako nizko je padla stranka levice, ki tako rada obljublja »kulturni dialog,« a ga sama ni sposobna.

V vodo so padle tudi napovedi, da se bosta Milanović in Komadina predstavila na televiziji, pa tudi, da bi skupaj v uradnih prostorih stranke na Iblerjevem trgu pričakala rezultate volitev. Tako Komadina kot Milanović naj bi dala izjave šele naslednji dan, rezultate pa naj bi pričakala daleč od oči javnosti. 16. aprila bodo socialdemokrati spet izbirali, tokrat člane predsedstva stranke, med katerimi tudi štiri podpredsednike, poleg tega pa še 103 člane osrednjega strankarskega odbora. Datum volitev je zanimiv, saj bodo potekale dan pred strankarskimi volitvami za predsednika v HDZ.