Brez mesa ob torkih in petkih kot kazen

Zagreb – V sumljivih gradbenih poslih, povezanih z gradnjo Prebendarskih vrtov v središču Zagreba in stanovanjskih stavb na Gorici, prav tako v Zagrebu, je bila zagrebška nadškofija oškodovana za 50 milijonov evrov, glavnega prebendarja Mija Gabrića in njegovih šest sodelavcev pa so zamenjali.

Prebendarji so duhovniki, ki že od 13. stoletja upravljajo premoženje Cerkve in so pri svojem delovanju precej samostojni. Stanujejo v razkošnih kurijah na zagrebškem Kaptolu in ne slovijo ravno po skromnosti in ponižnosti. O največjem finančnem škandalu, ki ga je razkril tednik Nacional, se govori že več mesecev, zaradi politike finančne preglednosti, ki jo zagovarja papež Frančišek osebno, pa so preiskavo o škandalu sprožili kar v Vatikanu. Po naključju ali pa tudi ne je Zagreb pred kratkim obiskal tudi državni tajnik Svetega sedeža kardinal Pietro Parolin.

Neslavno propadle naložbe

Kako je nastala izguba, ki resda ni primerljiva z izgubo v mariborski nadškofiji, ocenjeno na 800 milijonov evrov? Zbor prebendarjev z Mijem Gabrićem na čelu je za svoje gradbeniške podvige omogočal tretjim osebam oziroma vlagateljem, da so vpisovali hipoteke na zemljišča in premoženje Cerkve, za to pa menda ni vedel nadškof kardinal Josip Bozanić.

Naložbe so neslavno propadle, družba, ki je gradila Gorice, je končala v stečaju, Prebendarski vrtovi v središču Zagreba – ljudje so jim pravili tudi Kaskade – pa so se znašli na javni dražbi, zato so upniki uveljavljali pravico do poplačila hipoteke in Cerkev je ostala brez dragocenega premoženja. Postopek proti prebendarjem je sprožil njihov nekdanji odvetnik Dario Budimir, ki je za svoje storitve prejel 150.000 evrov, zahteva pa še približno milijon evrov. Budimir misli resno, to dokazujejo tudi zaznambe, ki jih je na trgovskem sodišču vpisal na kurije, v katerih živijo prebendarji.

Prvoobtoženi prebendar Mijo Gabrić priznava storjene nepravilnosti, vendar dodaja, da izrečena cerkvena kazen še ni pravnomočna, preostali prebendarji pa obtožujejo nekdanjega nuncija Alessandra D' Errica, ki se jim zdaj menda maščuje, ker niso privolili v to, da bi na simpoziju o kardinalu Stepincu sodelovali tudi predstavniki Srbske pravoslavne cerkve. Gabrić je bil neformalno kaptolski finančni minister in je slovel kot izjemno sposobna in poslovno spretna oseba. Brez njega se ni dalo ničesar narediti pri Cerkvenih financah in poslovnih podvigih, javnost pa si ga je zapomnila po neki precej nenavadni ideji ovrednotenja premoženja Cerkve.

Gabrić je nekoč zelo resno predlagal, da bi v levem stolpu zagrebške katedrale odprli restavracijo z razglediščem. To je bila ena redkih njegovih idej, ki jih niso uresničili, od Gabrićevih poslovnih podvigov pa so še zanimivejše osebe, s katerimi jih je poskušal uresničiti. Sporni kompleks Kaskade so gradili s podjetjem pravnomočno obsojenega generala Vladimirja Zagorca. Nič manj ni zanimivo poslovno partnerstvo z družino Šola. V njeni Karlovački banki je zagrebška nadškofija hranila svoj denar. Člane družine Šola so obtožili združevanja v kriminalno skupino, med postopkom sanacije propadle banke pa je nadškofija morala spremeniti 1,5 milijona evrov v delniški kapital.

Cerkveni dolgovi

Zagrebška nadškofija se je nekaj časa tudi dejavno ukvarjala s posli zbiranja in recikliranja plastičnih odpadkov. Varaždinska škofija je vložila približno 2,5 milijona evrov v družbo Barbare Bešanić in po bankrotu ostala brez vsega. Bešanićevo so v nekdanjem sistem obsodili na desetletno zaporno kazen zaradi izdajanja menic brez kritja, nato se je predstavljala kot politična žrtev in se včlanila v HDZ, zdaj pa ji spet sodijo zaradi gospodarskega kriminala. Zgrešene naložbe so se dogajale tudi v dubrovniški škofiji, kjer je Cerkev sodelovala pri gradbeniških poslih, vendar so ji po stečaju partnerskih družb ostali samo milijonski dolgovi.

Prvoobtoženega Mija Gabrića so že »kaznovali« pred Cerkvenim sodiščem. Prepovedali so mu javno govoriti o tem vprašanju, vsak dan mora moliti psalm: »Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti,« udeleževati se mora duhovnih vaj, prihodnjih šest mesecev ob torkih in petkih ne sme jesti mesa (ribe lahko), proti njemu bodo sprožili tudi postopek za poplačilo škode. Za 50 milijonov evrov to niti ni tako slabo, toda Cerkev posebej opozarja na to, kar je storil, saj njegova dejanja »škodijo ugledu in dodatno prispevajo k izgubi zaupanja v Cerkev«.

Zaupanje je na finančnem področju že zdavnaj omajano, saj Katoliška cerkev od države prejema 80 milijonov evrov na leto, sedem milijonov evrov več, kolikor znašajo izdatki za socialno pomoč. In ta denar očitno porablja nepregledno in brez kakršnega koli nadzora. Gre za denar davkoplačevalcev, toda državna revizijska služba še nikoli ni opravila revizije poslovanja Katoliške cerkve, vsaj ta finančni škandal pa dokazuje, da bi bila revizija zelo upravičena.