Cerar o dolgovih LB: »Spoštovati dogovorjeno«

Slovenski premier za Večernji list: Dolg hrvaških podjetjih do LB je veliko večji, kot so devizni prihranki njenih varčevalcev.

Objavljeno
07. december 2014 12.28
mpi/cerar
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb - »Mi spoštujemo odločitve sodišča, ne glede na to ali so nam v prid ali ne,« je dejal slovenski premier Miro Cerar v obsežnejšem pogovoru za nedeljsko izdajo zagrebškega Večernjega lista in pred torkovim srečanjem v Opatiji s hrvaškim in avstrijskim kolegom Zoranom Milanovićem in Wernerjem Faymannom.

Slovenija pripravlja načrt za izplačila varčevalcem Ljubljanske banke v skladu z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Načrt bodo kmalu predstavili javnosti, a to, kot je dejal, ne pomeni, da bo zgodba končana. Ob tem je omenil dunajsko pogodbo o nasledstvu nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so podpisale, da bodo vprašanja deviznih prihrankov reševale v okviru nasledstva. »Pričakujemo, da bodo tudi druge države naslednice spoštovale sporazum in se dogovorile za pravičnejšo porazdelitev odgovornosti za izplačila deviznih prihrankov. Če takšnega dogovora ne bo možno doseči, bomo razmislili o ustreznih pravnih sredstvih,« je še dejal slovenski premier in spomnil na še eno s strani hrvaških politikov nemalokrat zamolčano zgodbo o dolgovih hrvaških podjetij do Ljubljanske banke.

»Dolg hrvaških podjetjih do Ljubljanske banke je veliko večji, kot so devizni prihranki njenih varčevalcev. Ne posojila podjetjem ne devize varčevalcev niso končali v Sloveniji. Ali se vam potem zdi, da mora biti za te vloge odgovorna samo Slovenija,« je pomenljivo dejal slovenski premier Miro Cerar, ki je pojasnil, da so devizni prihranki končali v nekdanji Narodni banki Jugoslavije, jugoslovanski dinarji, ki so jih dobili kot nadomestilo, pa so bili porabljeni na Hrvaškem, v največji meri kot posojila hrvaškim podjetjem.

Cerar je tudi napovedal je, da se bo v odnosih s Hrvaško izogibal javnemu iskanju odgovornih za slabe prakse iz preteklosti ter da se bo obrnil proti sedanjosti in prihodnosti. Je pa poudaril, da ima v mednarodnih odnosih osrednji pomen iskanje konstruktivnega dogovora in na koncu spoštovanje dogovorjenega.

Zgodba z dolgo brado

Zgodba o slovenskih terjatvah do hrvaških podjetij se vleče že sedem let. Začetek pa sega v leto 2001, ko je hrvaška vlada obravnavala IPK Osijek v okviru privatizacije omenjenega holdinga in sprejela sklep, da prevzame glede IPK - Tvornice šečera, d. o. o., Osijek 40.858.247 kun obveznosti (in dela odgovornosti za vračilo obveznosti), glede IPK Ratarstvo - Stočarstvo pa 31.261.479 kun do Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana, kar je tudi razvidno iz pogodbe med Državno agencijo za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank, Zagreb in IPK Osijek, d. d., kot dolžnikom oziroma prevzemnikom dolga, ki je zastopal IPK Tvornico Šećera Osijek, d. o. o, IPK Ratarstvo - Stočarstvo, d. o. o. in IPK Oranica, d. o. o., Osijek.

Hrvaška stran je nato z različnimi postopki zavlačevala plačilo sprejetih obveznosti, z intervencijo takratnega podpredsednika vlade Slavka Linića pa se je Tvornica šećera tudi izognila štirim izvršbam. Tožba Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana zoper Hrvaško, ki ne zagotovi pogojev za izterjavo terjatev od hrvaških poslovnih subjektov, čaka na Evropskem sodišču za človekove pravice že skoraj osem let.