Tiskane izdaje
Sarajevo − Več kot 200 lingvistov, književnikov, umetnikov, novinarjev in drugih javnih osebnosti iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Srbije je podpisalo deklaracijo o skupnem jeziku, ki so jo danes predstavili v Sarajevu. Podpisniki namreč trdijo, da se v četverici držav uporablja skupni jezik, ki ima štiri standardne različice in svoje ime v vsaki od teh držav.
V deklaraciji so zapisali, da gre za skupen standardni jezik, ki je policentričen, ker v tem jeziku z razpoznavnimi različicami govori več narodov v več državah.
Ena lingvistična osnova
»Če pogledamo z lingvistične plati, je znanstveno potrjeno, da gre za eno lingvistično osnovo, če se ljudje v medsebojni komunikaciji razumejo v 75 odstotkih jezika,« je povedala hrvaška pisateljica Ivana Bodrožić med današnjo predstavitvijo deklaracije v Sarajevu. Dejala je, da z deklaracijo ne vsiljujejo skupnega jezika kot balkanskega ali jugoslovanskega, niti ne spodbujajo »jezikovne anarhije«, ker spoštujejo štiri standardne različice jezika.
»Nihče izmed nas nikogar noče prikrajšati ali kaj prepovedati, le opozarjamo na to, da razlike predstavljajo bogastvo jezika. V nasprotju z nekaterimi nočemo čistiti ne jezikov, ne narodov, ne držav,« je dejala.
Kot je pojasnila, želijo senzibilizirati javnost, da obstajajo tudi drugi modeli dojemanja jezika, ker čiščenje in pohabljanje jezika vplivata na strukturo razmišljanja in izražanje ljudi.
Deklaracija za integracijo
V deklaraciji so poudarili, da nasilno ločevanje bosanskega, črnogorskega, hrvaškega in srbskega jezika povzroča številne negativne družbene, kulturne in politične pojave. Med njimi segregacijo otrok v nekaterih šolah, prevajanje v administrativnih postopkih ali medijih, izmišljevanje razlik, kjer te ne obstajajo, ter tudi cenzuro in avtocenzuro.
Med drugim so zahtevali ukinitev vseh oblik jezikovne diskriminacije v javnem prostoru ter jezikovno svobodo v književnosti, umetnosti in medijih.
V Sarajevu so danes tudi poudarili, da deklaracija nima političnega ozadja.
Odzivi
Na Hrvaškem so v zadnjih dneh že vnaprej ostro kritizirali deklaracijo, češ da gre za nepotrebno in nesmiselno provokacijo, ki predstavlja tudi politično pobudo.
Predsednik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (Hazu) Zvonko Kusić je dejal: »Hrvaška ustava določa hrvaški jezik kot uradni jezik na Hrvaškem, je tudi eden uradnih jezikov Evropske unije, je priznan in normiran kot jezik z lastno mednarodno kodo.«
Tudi v Srbiji nasprotujejo deklaraciji ter ocenjujejo, da gre za »poceni potezo salonske levice« ali za »iskanje finančnega dobička« posameznikov, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.
Avtor slovarja bosanskega jezika in profesor na sarajevski filozofski fakulteti Dževad Jahić je za Dnevni avaz ocenil, da gre za »eksperiment, ki bo lahko uspel samo v BiH«.
»Če narod obstaja, ima seveda svoj jezik, ki si ga ni sposodil od drugih. Naši jeziki s svojim skupnim temeljem omogočajo normalno komunikacijo, sicer pa ni možno odreči pravice nekemu narodu. Naj idejo o skupnem jeziku v BiH pojasnijo tistim, ki so se izjasnili, da govorijo v bosanščini, in ki jih je 52,8 odstotka,« je dejal Jahić za spletno izdajo sarajevskega časnika.
