Del kolača Ine bi še veterani

Veterani domovinske vojne bi 7-odstotni delež od prodaje prenesli v fond za veterane.

čet, 12.01.2017, 10:00

Zagreb – Napoved hrvaške vlade, da namerava prevzeti vse delnice madžarskega naftne družbe Mol v Ini, da bi znova imeli nadzor nad celotnim poslovanjem strateške nacionalne družbe, je razvnela politično prizorišče. V igro so se zdaj vključili še veterani domovine vojne.

Za začetek se je treba vrniti skoraj dve desetletji v hrvaško preteklost. Takrat je namreč hrvaška država oblikovala poseben fond, sklad hrvaških braniteljev, veteranov domovinske vojne, nanj pa prenesla 7-odstotne deleže svojega lastništva (delnic) v pomembnih podjetjih. Tudi takrat še neprodane naftne družbe Ine in Hrvaškega elektro podjetja (Hep). Veterani hrvaške vojne so bili zadovoljni, vmes pa je številka 380.000, kolikor naj bi bilo vseh s statusom veterana, ki so varovali domovino na različne načine, vztrajno naraščala, saj naj bi po najnovejših podatkih Hrvaško takrat branilo najmanj 500.000 takih, ki so na oltar domovine polagali svoja življenja. Res pa je tudi, da so si veterani s svojim statusom pridobili tudi precej pravic v zdravstvu, pri pokojninah, v šolstvu, pri nakupih, dividendah iz veteranskega sklada in drugih prednostnih pravicah.

Zdaj, dobri dve desetletji pozneje, ko je hrvaška vlada napovedala, da namerava prevzeti vse delnice madžarskega naftne družbe Mol v Ini, da bi znova imeli nadzor nad celotnim poslovanjem strateške nacionalne družbe, so se »7-odstotni lastniki«, veterani glasno oglasili. »Zahtevamo, da se 7-odstotni delež od prodaje Hepa, v vezani trgovini z Ino, prenese v fond hrvaških braniteljev,« so sporočili. Iz političnih govornic so nemudoma prišle besede, da ne gre za celotno veteransko populacijo temveč le za del. »Tisti del, ki želi razdeliti veteransko enotnost, in ne razume, da gre za trenutek, v katerem hrvaška potrebuje nacionalno enotnost za duhovno, gospodarsko in demografsko obnovo naroda in države,« so sporočili iz izredne seje Hrvaškega generalskega zbora, ki je dolgo časa veljal za združenje najbolj radikalnih hrvaških upokojenih generalov in nekaterih veteranskih organizacij. Upokojeni generali so še dodali, da so zgroženi nad zahtevo.

Iz vlade premierja Andreja Plenkovića se na zahtevo veteranov niso odzvali, je pa Plenković, kot šef HDZ po seji strankarskega vodstva povedal, da bo vlada vztrajala pri nameri, da prevzame vse delnice madžarskega naftne družbe Mol v Ini in da nameravajo ponuditi državljanom in pokojninskim skladom 25 odstotkov Hepa minus eno delnico, da bi lahko obdržali tudi nadzor nad elektrogospodarstvom.

Verižna trgovina brez podpore Mosta?

Hrvaški mediji ocenjujejo, da bi vlada potrebovala tudi do tri milijarde evrov, da bi znova podržavila Ino, glede deleža v Hepu pa, da je četrtina delnic Hepa vredna med 600 in 700 milijoni evrov, kar pa še zdaleč naj ne bi bilo dovolj za prevzem omenjenih 49 odstotkov delnic Ine od Mola.

Vse bolj pa postaja očitno, da se zaradi izgubljene arbitraže in – za nekatere – povsem populistične – namere vlade po vnovičnem podržavljanju Ine, razvnema tudi politična igra. Še posebej med partnerjema v vladi, HDZ in Mostom neodvisnih list. Ali se lahko zgodi prvi resnejši prepir med partnerjema, se sprašujejo politični komentatorji. Ko je poslanec Mosta Miro Bulj javno zahteval, da bi o odločitvi o prodaji Hepovega deleža morali odločati državljani na referendumu, je bila bombica vržena. To je bila iskrica, ki je že napovedovala manjše razhajanje med partnerjema, še bolj pa je to postalo očitno, ko se je Plenković sicer javno pohvalil (šef Mosta Božo Petrov pa to potrdil), da ima za vnovično podržavljanje Ine popolno podporo Mosta, vendar njegove podpore ni omenjal, ko je govoril o verižni trgovini Hep za Ino. Zato ni bila niti najmanj presenetljiva izjava Mostovega poslanca Miroslava Šimića, ki je prek ekranov nacionalne televizije javnosti sporočil. »Morda je prodaja Hepovega deleža res najboljša možnost, no, morda pa tudi ni«.

Prijavi sovražni govor