Desni populizem na vrhu, levi se je potopil

Zmaga nasprotnikov Evrope in sovražnikov prišlekov, Slovenka Tatjana Rojc vendarle v senatu.
Objavljeno
05. marec 2018 17.25
Tone Hočevar
Tone Hočevar

Italijanske parlamentarne volitve so prinesle pričakovano pat pozicijo v prihodnjem parlamentu. Nihče ni dobil dovolj glasov za vladanje z večino, nekaj pa je vendarle velikih zmagovalcev. Najmočnejša posamezna stranka je Gibanje pet zvezd, najmočnejša koalicija pa desna sredina, v kateri zastavo nosi Matteo Salvini in ne več Silvio Berlusconi. Berlusconi je torej zdrsnil, njegov nesojeni partner v morebitni veliki koaliciji Matteo Renzi pa je izgubil vse. Potrdil je svoj sloves »grobarja« Demokratske stranke. Leva sredina je pod taktirko Mattea Renzija potonila globlje kot kdajkoli, skupaj z njimi pa tudi njihovi najnovejši odpadniki iz gibanja Svobodni in enakopravni, katerega voditelj Pietro Grasso je celo ostal pred vrati parlamenta.

V parlamentu ne bo nekaterih najvplivnejših politikov stranke, ki je nastala z zlitjem rajnkih komunistov in rajnkih zmernih krščanskih demokratov v obdobju, ko se je demokrščanska desnica skupaj z neofašisti povezala okoli imena Silvia Berlusconija. V senatu ne bo niti mogočnega podjetnika Riccarda Illyja, ki so mu napovedovali gladko zmago v Trstu, niti »večnega« Massima D'Aleme, nekdanjega premiera, ki ni pomislil, da lahko kdaj izgubi v svoji Apuliji. Zaradi skrajno zapletene volilne matematike, ki so si jo izmislili pred zadnjimi volitvami, da bi se znebili nadležnih, zdaj zmagovitih Pet zvezd, bodo imeli svojega parlamentarca Slovenci. Tatjana Rojc, kandidatka demokratske stranke, se je po še neuradnih podatkih uvrstila v senat, ker je prvi kandidat Demokratov v njenem okrožju Tommaso Cerno premočno zmagal v Milanu in za vstop v senat ni potreboval glasov iz Furlanije - Julijske krajine.

V tej deželi bodo od zdaj vladali politiki Lige, ki je usmerjena veliko bolj desno kot v obdobju kričača Umberta Bossija in njegovih napovedi odcepitve severa od Rima. V rimski parlament se nista uvrstila niti najvplivnejša demokratska politika Debora Serracchiani, ki je v deželi vladala do zdaj, niti Riccardo Illy, ki je eden najmočnejših podjetnikov severovzhoda države.

Na severu Liga, na jugu M5S

Od strankarske ureditve, kakor so jo sestavili pa padcu berlinskega zidu, ko se je v Italiji sesedla demokrščanska struktura hladne vojne, ni ostalo nič. Italijani so pokazali, da imajo dovolj besedičenja levih in desnih po starem kopitu, ki so se pretvarjali, da so resni in preudarni. Odločili so se za navidezno leve in odločno desne, ki se jih je prijelo ime populisti, čeprav so sedanji zmagovalci kvečjemu malo bolj populistični kot drugi politiki v Italiji in na svetu. Italijo so novodobni strankarski zmagovalci razdelili na pol, a ne ideološko, ampak zemljepisno in socialno. Gibanje pet zvezd (M5S), ki ga je ustanovil komik Beppe Grillo, s tem pa podrl levo-desno delitev na dva pola, je zavzelo jug Apeninskega polotoka, kjer je razvojne razlike ter brezno med bogatimi in revnimi zdaj mogoče čutiti še bolj kot vsa desetletja po drugi vojni. Gibanje, ki deluje predvsem na spletu, tega pa je na jugu najmanj, je odpihnilo Renzijeve in Berlusconijeve politike, vse, kar je dišalo po starem. M5S je zbral skoraj tretjino vseh glasov, zdaj je najmočnejša posamezna stranka v državi.

Na severu ima prevladujočo vlogo Liga. V predvolilnem obdobju je odvrgla oznako Severna, razširila se je na vso državo, ni več separatistična, zdaj je evroskeptična, nacionalistična, nosilka nasprotovanja vsemu, kar pride z južne strani Sredozemlja. Liga, o kateri se menda izrekajo tudi pripadniki druge generacije migrantov.

Luigi Di Maio, voditelj Gibanja pet zvezd, oznanja, da se bo moral kdorkoli, ki bi hotel vladati, najprej pogovoriti z najmočnejšo stranko. Foto: Filippo Monteforte/AFP

Približno toliko glasov kot Liga, malo več kot 18 odstotkov, morda na koncu štetja 19 odstotkov, je dobila tudi največja poraženka volitev, Renzijeva Demokratska stranka, ki je do zdaj imela večino v rimskem parlamentu in si je jamo izkopala sama. Renzi je na zadnjih evropskih volitvah poskočil na 40 odstotkov, potem pa se je čutil dovolj močnega, da je začel spreminjati ustavo in načrtovati nekakšno novo, sodobno Italijo. Nato je sklical referendum in na njem pogorel. V vladni palači ga je nasledil Paolo Gentiloni.

Težko naloga za predsednika

Ker nihče nima absolutne večine, zanjo je skladno z volilnim zakonom potrebnih najmanj 40 odstotkov glasov, bo v prihodnjih dneh imel velike skrbi in resno odgovornost predsednik republike Sergio Mattarella. Njegova naloga je zaupati mandat za sestavo vlade zmagovalcu volitev, ta mora poskrbeti za absolutno večino, če hoče preživeti glasovanje o zaupnici.

Gibanje pet zvezd se razglaša za zmagovalca, ker je med posameznimi strankami res na prvem mestu. Več glasov ima desna sredina in v njej na prvem mestu Liga Mattea Salvinija. Luigi Di Maio, voditelj Grillovih Pet zvezd, oznanja, da se bo moral kdorkoli, ki bi hotel vladati, najprej pogovoriti z najmočnejšo stranko.

Matteo Salvini je prepričan, da je samo on absolutni zmagovalec volitev. Napoveduje temeljite spremembe italijanske socialne stvarnosti, tudi zapiranje meja pred tujci. Oznanja, da bo vladal s partnericama iz svoje desne sredine, se pravi s strankama Naprej, Italija (ta v koaliciji velja za najbolj zmerno) in skrajno desno Bratje Italije.

Ne 31-letni Luigi Di Maio ne 46-letni Matteo Salvini pa nimata možnosti, da bi vladala brez partnerjev, ki bi jima zagotovili glasove v poslanski zbornici in senatu. Pogajanja o sestavi novih vladnih koalicij bodo po napovedih težka in dolgotrajna. Največja sprememba bi se zgodila, če bi se Liga in Pet zvezd pogodila za sodelovanje, v tem primeru bi res lahko zatresla tradicijo povojne republikanske Italije. Ti dve stranki sta bili že do zdaj vodilni evroskeptični sili, njuno bratenje bi odmevalo tudi v Bruslju in drugod po Evropi.