Dodik uvrščen na ameriški črni seznam

Američani vidijo v predsedniku srbske entitete resno grožnjo daytonu.

Objavljeno
18. januar 2017 23.10
Bosnian Serb Milorad Dodik, President of the Bosnian Serb region of Republic of Srpska, addresses supporters at a pre election rally of the "Alliance of Independent Social Democrats" party in the Bosnian town of Banja Luka, 240 kms northwest of Sarajevo,
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Predsednika Republike Srbske­ so ZDA uvrstile na črni seznam. Po mnenju ameriške veleposlanice v BiH Maureen Cormack pomeni Milorad Dodik grožnjo daytonskemu mirovnemu sporazumu. Ta pa je prepričan, da se bo s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo vse spremenilo.

Milorad Dodik je včeraj v Banjaluki kot krivca za to, da se je znašel na ameriškem črnem seznamu, označil Maureen Cormack. Po njegovem je to njeno osebno maščevanje, krivi pa naj bi bili tudi Muslimani, zaposleni na ameriškem veleposlaništvu v Sarajevu, ki so jo dezinformirali. Dodik je poudaril, da so to sankcije tistih, ki so bili poraženi na volitvah v ZDA, in da je Maureen Cormack dokazano sovražnica Srbov in Republike Srbske (RS). Zato je v RS nezaželena, Dodik pa je tudi od zunanjega ministra BiH Igorja Crnadka zahteval, naj jo razglasi za nezaželeno osebo v BiH.

Trgovanje s srbskimi interesi

Ker naj bi se Maureen Cormack vmešavala v notranje zadeve BiH in pošiljala State Departmentu lažna poročila, Dodik od Trumpove administracije pričakuje njen odpoklic in kazenski pregon zoper njo. Predsednik RS od nove ameriške administracije, ki ji zaupa, pričakuje novo ameriško politiko v BiH in novega veleposlanika. Poudaril je, da je zelo ponosen, ker ni dopustil trgovanja z interesi RS. Zato ga osebno uvrstitev na seznam posameznikov, ki jim bodo zamrznili premoženje v ZDA, ameriški državljani pa z njimi ne smejo poslovati, ni prizadela. Po njegovih zagotovilih nima premoženja v ZDA, temveč ima bančni račun samo v Srbiji, ki pa je ne dojema kot tujino.

Predsednik RS je poudaril, da mu predstavniki ameriških oblasti ves čas grozijo in pritiskajo nanj, da bi privolil v različne reforme, kot je integracija policije RS, sprememba ustave in ukinitev spornega dneva republike, ki so ga v RS zaznamovali kljub prepovedi ustavnega sodišča BiH. Ameriških sankcij ne doživlja kot kazen, namige, da bi moral odstopiti, pa je zavrnil z besedami, da je bil izbran z ljudsko voljo in ne po volji odhajajoče ameriške administracije. Sklenil je, da je za BiH, kot je bila predvidena z daytonskim sporazumom, in proti BiH, ki sta jo vsiljevala sedanja ameriška administracija in njej poslušni visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko.

Ameriški urad za nadzor premoženja tujcev finančnega ministrstva je uvedel sankcije proti Dodiku po posvetovanju s State Departmentom skladno z uredbo o sankcioniranju oseb, ki aktivno obstruirajo ali pomenijo grožnjo izvajanju daytonskega sporazuma. Uredbo je že leta 2003 podpisal tedanji ameriški predsednik George W. Bush. Maureen Cormack je pojasnila, da ukrep proti Dodiku dokazuje, da so ZDA močno opredeljene za daytonski sporazum, suverenost in ozemeljsko celovitost BiH ter za njeno evropsko ­integracijo.

Združitev RS z matično Srbijo

Maureen Cormack je dodala, da so ZDA vzele resno Dodikove pozive k delitvi BiH in grožnje z referendumom o odcepitvi ter njegove kršitve vladavine prava. To seveda ne pomeni, je zaokrožila, da jih hkrati ne skrbi negativna retorika drugih politikov v BiH. Poudarila je, da je to sankcija proti posamezniku in ne proti državljanom RS, ki jih ZDA podpirajo tako kot BiH in njen cilj, da bi napredovala na poti evroatlantskih povezav. Maureen Cormack je razkrila, da so ZDA koordinirale ukrep proti Dodiku z najbližjimi partnerji, na črnem ameriškem seznamu pa je trenutno 192 oseb z Balkana.

Dodik je tudi poudaril, da je dobil vabilo na Trumpovo inavguracijo, vendar se je pokazalo, da je to bilo zgolj vabilo na vzporedne dogodke, ki niso neposredno povezani z zaprisego. Za pot v ZDA je Dodik najprej zaprosil za diplomatski vizum, a so njegovo prošnjo zavrnili z obrazložitvijo, da nima pravice do diplomatskega vizuma, ker ne predstavlja BiH kot države. Predsedniku RS ni preostalo drugega, kot da zaprosi za redni vizum na konzularnem oddelku ameriškega veleposlaništva v Sarajevu, kjer mu ga niso odobrili. Dodik kljub temu upa, so zapisali na spletni strani njegovega urada, da bo imel kmalu priložnost za srečanje z ljudmi iz Trumpove administracije in da ta težava ne bo preprečila njegove namere oblikovati konstruktivne odnose z njimi in boljše medsebojno razumevanje.

Po sporočilu Maureen Cormack o uvedbi sankcij je bil prvi Dodikov komentar, da jih je pričakoval, srbski premier Aleksandar Vučić pa je izjavil, da so ga Američani obvestili o tem ukrepu. Dodik gleda na povolilni čas v BiH in ZDA kot na manjšo nezgodo, a bo kljub temu še naprej napenjal mišice. Kot na svečani akademiji ob dnevu RS, ko je dejal: »Sanjamo, da se bomo združili in postali enotni z matično Srbijo.« 

Rojakom se bo tudi v prihodnje s pomočjo servilnih medijev v RS prikazoval kot zagovornik secesionizma, državotvornih referendumov in borec proti protisrbski zaroti. Večina v RS bo najbrž kupila to njegovo samopromocijo, ne glede na to, da se je prelevil iz podjetnika v lokalnega nacionalista iz sebičnih razlogov. Je pa Dodik najbrž pozabil, da so ga pripeljali na oblast Američani, ki mu lahko tudi učinkovito pomagajo sestopiti z oblasti.