Tiskane izdaje
Na Hrvaškem menda sploh ni težava uradno število kosov orožja. Nekateri so namreč prepričani, da je poleg uradnih kosov po domačih arzenalih še najmanj toliko neregistriranih. Ob tem zapišimo anekdoto o orožju – neprijavljenem, vendar dobro shranjenem po domačih kleteh, sobah in priročnih orožarnah. Takole gre: nekoč so na Hrvaškem snemali film, katerega vsebina je bila iz druge svetovne vojne. Seveda je bil govor o nenehnem nasprotovanju med ustaši in partizani. Producent, režiser in druga številna filmska ekipa so se potikali po državi in iskali najustreznejše lokacije za snemanje, poleg tega so izbirali igralce za različne vloge. Tudi statiste, ki bi se borili na eni ali drugi strani. Ko so bili statisti izbrani, so povprašali filmarje, ali naj prinesejo uniforme in orožje s seboj ali ga bodo nemara dobili na snemanju …
O domačih orožarnah na Hrvaškem ne govorijo preveč radi, največkrat le takrat, ko se zgodi kak tragičen dogodek, ko kak veteran domovinske vojne stori samomor ali se zgodi streljanje v nepojasnjenih okoliščinah, o čemer se pozneje izkaže, da je bilo streljanje v lokalu pod vplivom alkohola in zaradi prepira.
V Črni gori bodo šele
V Črni gori se bo kampanja zbiranja nelegalnega orožja začela izvajati kmalu, potem ko je parlament v začetku leta prižgal zeleno luč, leta 2003 (!) pa je potekala tudi na Kosovu. Tam sicer niso dosegli pomembnejših rezultatov. Po ocenah Centra za nadzor strelnega in lahkega orožja v vzhodni in jugovzhodni Evropi (SEESAC) naj bi bilo na Kosovu še vedno najmanj 400.000 kosov neprijavljenega orožja.
Končuje pa se akcija zbiranja nelegalnega orožja v Srbiji, kjer je registrirano okoli milijon kosov tovrstnega orožja, po grobih ocenah pa državljani posedujejo od najmanj 200.000 pa celo do 900.000 neregistriranih kosov strelnega orožja, kar bi pomenilo, da je oboroženih okoli 2 milijona ljudi v Srbiji, pišejo tamkajšnji časniki in dodajajo, da naj bi »domače orožje« uporabljali predvsem za – kriminal.
Po nekaterih podatkih so državljani v okviru kampanje predali oblastem 480 kosov orožja, okoli 41.000 kosov streliva ter 264 eksplozivnih naprav, vložili pa so 1023 zahtevkov za legalizacijo orožja. Po poročanju beograjskih Večernjih novosti se je s pomočjo Centra za nadzor strelnega in lahkega orožja v vzhodni in jugovzhodni Evropi količina orožja od leta 2002 uspešno zmanjšala za najmanj 300.000 kosov – od pištol in revolverjev do brzostrelk, jurišnih pušk in mitraljezov.
Po analizi tega centra je bilo neregistrirano strelno orožje v konfliktnih situacijah uporabljano šestkrat pogosteje od legalno registriranega. Z legalizacijo tega orožja si zato želijo doseči tudi hitrejše odkrivanje storilcev, je povedala Svetlana Đurđević Lukić iz omenjenega centra.
Mine še grozijo na Hrvaškem
Svojevrstna zgodba na Hrvaškem so mine. Ugotavljajo, da je še najmanj 525 kvadratnih kilometrov ozemlja posejanega z minami iz domovinske vojne. Sumljiva območja so v desetih županijah ter v okolici 77 mest in naselij. Na ozemlju Hrvaške je za zdaj posejanih še 12.071 oznak z opozorilom za minsko nevarnost. Od leta 1991 do zdaj je v naši južni sosedi zaradi min umrlo nekaj več kot 500 ljudi, med njimi 70 otrok.
Nič manj nepomemben ni podatek, da ima Hrvaška uskladiščenih še najmanj 5500 min za »znanstvene raziskave«. Po pisanju časnika jih južna soseda za te namene potrebuje le 50 na leto. To pravzaprav pomeni, da bi ji povsem zadoščalo, če bi jih v skladiščih imela le kakšnih 2500.
