Drago izbiranje prvega moža Avstrije

V severni sosedi, ki je že od poletja brez zveznega predsednika, bodo 4. decembra volivci končno izbrali tistega, ki bo prihodnjih šest let vodil državo. Javnomnenjske raziskave spet kažejo, da imata 72-letni neodvisni kandidat in nekdanji voditelj Zelenih Alexander Van der Bellen in njegov 45-letni svobodnjaški tekmec Norbert Hofer tako izenačeno podporo, da si nihče ne upa napovedati rezultatov.

Van der Bellen, ki je 22. maja v drugem krogu predsedniških volitev že tesno premagal Hoferja, a je ustavno sodišče zaradi nepravilnosti pri štetju glasovnic po pošti glasovanje razveljavilo, je včeraj dobil visoko podporo, ki sta mu jo izrekla prejšnji predsednik države Heinz Fischer in njegova tekmica iz prvega volilnega kroga, nekdanja predsednica vrhovnega sodišča in voditeljica preiskovalne komisije o primeru Hypo Alpe Adria Irmgard Griss. Oba sta poudarila, da je za državo bolje, če jo vodi predsednik, ki se je že pred časom poslovil od aktivne strankarske politike. Po besedah Fischerja, ki se je moral 8. julija po dveh mandatih izseliti iz dunajske palače Hofburg, je nekdanji voditelj Zelenih boljši tudi zato, ker ima bolj prijazna stališča do skupnega evropskega projekta, bo imel boljše odnose s sosednjimi državami kakor njegov tekmec, čigar svobodnjaška stranka pogosto kritizira nemško politiko odprtih vrat do pribežnikov, in bo na notranjepolitičnem prizorišču večji faktor stabilnosti od Hoferja.

Dodatnih 15 milijonov evrov

V svobodnjaškem taboru so se sarkastično odzvali na podporo »navijačev velike koalicije«, kakor se je izrazil generalni sekretar stranke Herbert Kickl. Ko je potočil krokodilje solze za Fidelom Castrom, je dodal Kickl, ima nekdanji predsednik spet čas za ohranjanje tradicionalne avstrijske rdeče-črne koalicije med socialdemokrati in ljudsko stranko, ki sta letos s svojima uradnima predsedniškima kandidatoma pogoreli že 24. aprila v prvem krogu volitev. Te se letos niso razvlekle le zaradi pritožbe svobodnjaške stranke, ki ji je ustavno sodišče ugodilo in drugi krog razveljavilo. Da bi se izognili podobni usodi na ponovljenem drugem krogu, ki so ga sprva načrtovali 2. oktobra, so zaradi slabega lepila na že poslanih glasovnicah po pošti morali sprejeti poseben zakon, da so jih lahko preložili na prvo nedeljo v decembru.

To je volitve seveda podražilo. Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi drugega kroga predsedniških volitev bo avstrijske davkoplačevalce stala še vsaj dodatnih 15 milijonov evrov, so v torek sporočili z avstrijskega notranjega ministrstva. Točne podatke bodo povedali po nedeljskih volitvah, izračuna v nedavnem poročilu avstrijskega televizijskega kanala Puls 4, da bodo dodatni stroški dosegli do 40 milijonov evrov, pa niso hoteli komentirati. Na ministrstvu so predvidene dodatne stroške izračunali na podlagi 2,35 evra, ki jih lokalne skupnosti za pripravo glasovanja dobijo iz zveznega in deželnih proračunov za vsakega od 6.399.572 volivcev, novinarji pa so za osnovo preračunavanja vzeli oceno mesta Linz, da jih bo ponovitev volitev stala 870.000 evrov. To na vsakega od tamkajšnjih 140.492 volivcev znaša 6,20 evra, kar so na Pulsu 4 pomnožili s številom vseh avstrijskih volivcev in prišli do »šokantnega« rezultata.

Avstrijski brexit?

Zaradi nepričakovanih podaljškov sta morala v kampanjo več vložiti tudi sama kandidata, ki sta se v zadnjem televizijskem soočenju prerekala o tem, ali je Hofer res napovedoval referendum o avstrijskem »brexitu«, kar je ta zanikal, in ali je državniško modro kritizirati demokratično izvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je bil počel Van der Bellen. Ta je po zadnjih podatkih do svoje razveljavljene »zmage« zbral 3,6 milijona, po odločitvi ustavnega sodišča pa še dodatnih 3,5 milijona evrov, svobodnjaška stranka pa je za prvi del letošnjega volilnega cirkusa namenila 3,3 milijona, za drugi del pa 2,6 milijona evrov.