Tiskane izdaje
Zagreb – V Dubrovniku se bo jutri začel dvodnevni mednarodni forum na temo povezovanja evropskega severa in juga. Vsebina napovedi dogajanja ni, kako bi pobuda Baltik – Jadran – Črno morje utegnila postati zanimiv projekt, ampak vprašanje, ali se bo srbski premier Aleksandar Vučić udeležil srečanja.
Odnosi med Hrvaško in Srbijo so že nekaj tednov napeti. Razmere se ne umirjajo, vse bolj se zdi, da se napetosti povečujejo. Grožnje letijo z ene strani na drugo. Hrvaška je poslala v Beograd celo »napoved«, da »Srbija tako nikoli, res nikoli, ne bo postala članica EU«, kot je dejal hrvaški tehnični zunanji minister Miro Kovač.
Da so odnosi med Srbijo in Hrvaško kompleksni in obremenjeni s številnimi nerešenimi vprašanji ter bližnjo in daljno preteklostjo, ve skoraj vsak. Tega se zavedajo tudi v EU, a koraka naprej ni. V zadnjih tednih so vodja diplomacije Ivica Dačić iz Srbije, hrvaški tehnični zunanji minister Miro Kovač in srbski minister Aleksandar Vulin izmenjali precej ostrih besed. Srbija je obtožila Hrvaško oživljanja fašizma, Hrvaška trdi, da Srbija nadaljuje politiko iz devetdesetih let, iz časa velikosrbske agresije in Miloševića.
Prejšnji mesec sta državi izmenjali več protestnih not. Napetosti so spodbudile odločitev hrvaškega sodstva o razveljavitvi obsodbe hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca (v Srbiji so prepričani, da je bil Stepinac tesno povezan z ustaškim gibanjem in zato nasprotujejo njegovi posvetitvi) in poslanca v minulem sklicu hrvaškega sabora Branimirja Glavaša. Tudi postavitev spomenika spornemu hrvaškemu nacionalistu Miru Barešiću, ki ga imajo v Srbiji za terorista, je burila duhove.
Odslej brez komentarjev
Konec minulega tedna je srbski premier Aleksandar Vučić s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom ter premierko srbske entitete v Bosni in Hercegovini Željko Cvijanović v kraju Donja Gradina obiskal spominsko obeležje nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac. Vsi trije srbski voditelji so se na tem spominskem območju na bošnjaški strani Save zavzeli, da bi bilo treba ugotoviti imena vseh žrtev NDH, saj da do danes to ni bilo narejeno. Vučić je dejal, da »Srbi nikomur ne grozijo ter da hočejo mir in najboljše odnose, tudi s tistimi, ki so hoteli, da nas ni«. Pa tudi, da je to treba storiti zaradi »povampirjene ustaške ideologije v sodobni Hrvaški, ki se spogleduje z revizijo dejstev, ki jih je zgodovinska znanost že potrdila«. S tem je, razumljivo, vnovič razhudil uradni Zagreb.
Najbrž je tudi v tem mogoče najti sporočilo, ki ga je Vučić poslal v Zagreb, ko je napovedal umiritev strasti v tedne trajajočem sporu s Hrvaško. Ministri srbske vlade se bodo namreč po njegovih besedah odslej »maksimalno« vzdržali komentiranja in odzivanja na izjave hrvaških predstavnikov na račun Srbije, so poročali srbski mediji.
Predvolilni čas na Hrvaškem
Hrvaška je pred septembrskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, zato obstreljevanja proti Beogradu niso nič nenavadnega. Celo pričakovana so. Vendar, kot meni kolega iz Večernjega lista Marinko Jurasić, »dokler v odnosu prednjačijo predvolilna junačenja ali nerazum, diplomatska uglajenost ne pomaga prav veliko«.
Ob tem ne gre zanemariti junija podpisane deklaracije, s katero sta hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in srbski premier Aleksandar Vučić napovedala »izboljšanje odnosov in reševanje odprtih vprašanj«. A kaj, ko je – vsaj za zdaj – vse le na papirju.
O napetem odnosu med državama je te dni avstrijski Der Standard zapisal, da se bo »konflikt med državama nadaljeval, napetosti pa bi utegnile popustiti po koncu predvolilne kampanje, ko bodo oblikovali novo vlado, v kateri pa ne bi bilo zdajšnjega zunanjega ministra Mira Kovača, ki velja za spodbujevalca konflikta«.
Ko je pred časom hrvaški tehnični premier Tihomir Orešković povabil Vučića na mednarodni forum v Dubrovnik, najbrž ni slutil, da se bo forum dogajal v času tako napetih sosedskih odnosov med državama. Zato ni presenetljivo, da je zdaj osrednje vprašanje, ali bo srbski premier sploh prišel v Dubrovnik. Hrvaški mediji dopoldne zatrjujejo, da že imajo njegovo potrditev, zvečer, da ga »najbrž ne bo«, vmes, da »še ni sprejel končne odločitve«.
Dogodek, na katerem so že napovedali udeležbo slovenski predsednik Borut Pahor, poljski predsednik Andrzej Duda, madžarski János Áder, predsednica Litve Dalia Grybauskaitė, bolgarski Rosen Plevneliev in poleg njih še številni ministri, se bo začel jutri in trajal še v petek.
