»Zgolj 24 ur smo potrebovali, da smo se od razmeroma uglajene proslave spreobrnili do sovraštva,« pravi komentator Vanja Moskaljov. Trditev drži, saj to, kar se zadnje ure dogaja na Hrvaškem, vsaj na nekaterih prizoriščih, ni podobno dogajanju v moderni, evropski državi. Kakor da državi, še manj pa politikom ni mar, da je zdaj na Hrvaškem več sto tisoč tujih turistov. Šovinizem, sovraštvo in ustaški vzkliki: »Za dom – pripravljeni!« se nadaljujejo.
Kača spet sika
Da je na Hrvaškem, ki se spopada s precejšnjimi gospodarskimi težavami (javni dolg znaša skoraj 90 odstotkov BDP) v ospredju vse več preteklosti, ni nobena skrivnost. To je v pogovoru za Delo pred časom potrdil direktor spominskega centra hrvaške domovinske vojne Ante Nazor. Zdaj pa že presega vse mere političnega okusa.
S parado v Zagrebu je – kljub militantnemu vzdušju in razkazovanju vojaške opremljenosti – država sporočala, kako »s tem slavi mir«, sicer pa je vse skupaj potekalo razmeroma mirno. Vendar je bil to samo uvod v nekaj nepričakovanega ali pričakovanega, saj, kot so prepričani številni, nacionalistična kača na Hrvaškem še vedno živi. Na to je opozoril že nekdanji predsednik Ivo Josipović, zato so ga ostro kritizirali iz desne polovice političnega prostora.
Vrhunec je bil v Kninu, mestu, ki ga vodi HDZ. V kraljevskem mestu so pripravili osrednjo proslavo. V govoru enega od veteranov domovinske vojne je ob omembi Srbov množica zahrulila: »Ubij ubij Srba!« Nato je ikona desnega političnega prostora Marko Perković - Thompson je začel koncert z ustaškim pozdravom: »Za dom!« Množica mu je odvrnila: »Spremni! (Pripravljeni!)«
Ovadba – zaradi vožnje
Ogorčenju ni videti ne konca ne kraja. Skoraj hkrati so sredi Beograda zažgali hrvaško zastavo. Hrvaško zunanje ministrstvo je nemudoma protestiralo pri odpravnici poslov na srbskem veleposlaništvu v Zagrebu Bosi Prodanović. Zahtevali so, naj Beograd čim prej sproži postopke proti odgovornim. In tako se je Hrvaška kar naenkrat znašla sredi nacionalističnih izpadov na domačem prizorišču in diplomatske vojne s sosedo Srbijo in razpeta med tiste, ki menijo, da »ne gre za nič hudega«, in one, ki opozarjajo, »da takšno vedenje ne spada v sodobno proevropsko državo«.
Tristo let sinjske alke
»Hrvaška družba je obremenjena in razdeljena prav zaradi nerešenih vprašanj iz preteklosti. Jasno je, da mnoge žrtve iz druge svetovne vojne in povojnega obdobja na Hrvaškem niso dobile zadoščenja v času Jugoslavije. Nato je sledila nova, domovinska vojna in novo trpljenje, žrtve in razočaranja, zato ni težko ugotoviti, da Hrvaška ponuja plodna tla za razprave o preteklosti,« pojasnjuje Nazor.
Jutri se bodo v Sinju končale slovesnosti ob 300. obletnici tradicionalne sinjske alke: obletnice, ko so od tam pregnali Turke. Tudi tam bodo elite nabirale nacionalistične politične točke.
Odgovor, zakaj je temu tako, pa morda lahko najdemo v mnenju scenaristke, igralke in kolumnistka Jelene Veljaća, ki pravi, da hrvaški nacionalizem ni nič nenavadnega, »saj so nas 20 let dojili s povsem napačnim mlekom«.