Tiskane izdaje
Zagreb – Dvodnevni obisk hrvaškega premiera Andreja Plenkovića v Mostarju so napovedovali kot »nalogo, s katero bo poskusil pomiriti bosensko-hercegovske Hrvate, ki so zaskrbljeni zaradi morebitnih posledic sodbe haaškega sodišča šesterici v primeru Herceg-Bosne«, vendar se je obisk spremenil v spodbujanje k razsodnemu razmišljanju in streznitvi.
Plenković je prav v BiH izjavil, da »Hrvaška kot članica OZN in ena od držav, ki so pomagale ustanoviti mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, spoštuje sodbo haaškega sodišča«. To je pomemben napredek, če vemo, da je po izreku sodbe Plenković izjavil, da je »del sodbe, ki se nanaša na neupoštevanje pritožbe sodbi šesterici, v celoti nepravičen in neutemeljen ter nasprotuje zgodovinskim dejstvom, zato je takšna sodba nesprejemljiva«. Kako je manj kakor v tednu dni nesprejemljiva sodba postala spoštovanja vredna, Plenković ni pojasnil, pripombe o popuščanju pa je pripisal napačnim novinarskim interpretacijam.
V Zagrebu so se nekateri poklonili Slobodanu Praljaku, ki je bil obtožen za vojne zločine, po obsodbi pa je naredil samomor. Foto: AFP
Plenković se je moral v Mostarju spoprijeti tudi z neprijetnimi napovedmi bošnjaških taboriščnikov, ki grozijo s tožbami proti Republiki Hrvaški zaradi zapiranja v taborišča Herceg-Bosne. Plenković je prepričan, da se to ne bo zgodilo, saj to ni bila sodba, namenjena državam, ampak posameznikom, zato se mu ne zdi mogoče, da bi na podlagi takšne sodbe našli pravno podlago za takšne postopke.
Njegov gostitelj, predsednik predsedstva BiH Dragan Čović, je šel še korak dlje in svetoval vsem taboriščnikom na območju BiH, naj tožijo BiH in tako uveljavijo odškodnino za svoje trpljenje. Toda po mnenju pravnikov napovedanih tožb ne bi smeli jemati tako zlahka, saj v pravnomočni sodbi piše, da je »Hrvaška okupirala dele sosednje države in učinkovito nadzorovala to ozemlje«, kar resno implicira tudi odgovornost za morebitne storjene zločine. Če bodo postopke res uvedli – in ni nujno, da jih bodo vodili ravno na Hrvaškem –, bo tako ali tako imelo zadnjo besedo sodišče.
Premier miri Hrvate
Plenković je med pogovori s predstavniki pomembnih hrvaških političnih strank, zbranih v saboru, poudaril, da močno podpira Hrvate v BiH in BiH na evropski poti, poleg tega je povedal, da je treba spremeniti sedanji volilni zakon, da bi Hrvati lahko volili svoje predstavnike v izvršni oblasti. Podobne besede je bilo slišati tudi med dosedanjimi obiski, odnosi z BiH in položaj najmanjšega naroda v BiH pa še nikoli niso bili slabši. Morda bi res dosegli napredek, če bi premier med pogostimi obiski pri Hrvatih, ko jih večinoma opogumlja in se strinja z njimi, občasno stopil tudi do Sarajeva oziroma Banjaluke.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Foto: AFP
Medtem ko je Plenković miril Hrvate, je bila predsednica države Kolinda Grabar Kitarović na poti v ZDA, da bi hrvaška stališča, povezana s haaško sodbo, predstavila varnostnemu svetu in Združenim državam. Toda tudi ona je hitro uporabila drugačne besede, ko je govorila o sodbi šesterici. Tako kakor Plenković tudi ona ni javno omenila samomora Slobodana Praljka, ki ga v državi sicer slavijo, prav tako ne preostale peterice.
Namesto tega je predsednica poudarila, da so zločini individualni, med pogovorom z glavnim sekretarjem OZN Antóniem Gueterresom pa je povedala, da »nam je vsem dovolj zgodovine in da se moramo usmeriti v prihodnost«. Predsednica bo govorila tudi pred varnostnim svetom, vendar je težko pričakovati, da bo varnostni svet karkoli pripomnil k sodbi lastnega sodišča. Tudi Sanader se je po sodbi vukovarski trojici obrnil na varnostni svet tako, kakor se je Kolinda Grabar Kitarović obrnila nanj v primeru Vojislava Šešlja, vendar s tem ni prav nič pridobila.
Predsednica med vsakim nastopom, povezanim z BiH, poleg hrvaških »zaslug« poudarja tudi zasluge ZDA, ki so prve nedvoumno podprle sodbo haaškega sodišča. Tako kakor ves civiliziran svet, ki je zgroženo opazoval, kako hrvaška oblast podpira pravnomočno obtožene vojne zločince.
Pred razglasitvijo sodbe na haaškem sodišču (z leve): Jadranko Prlić, Bruno Stojić, Slobodan Praljak, Milivoj Petković in Valentin Ćorić. Foto:Robin van Lonkhuijsen/AFP
Minuta molka za Praljka
Medtem ko poskuša oblast za tujino omiliti besede o haaški sodbi in jih celo spreminja, na domačem prizorišču za zdaj ni videti napredka. Člani splitske mestne skupščine so začeli sejo z minuto molka za Slobodana Praljka, na družabnih omrežjih pa se je zgodila ena od najbolj nenavadnih akcij. Občudovalci Slobodana Praljka so nezadovoljni z ravnanjem Facebooka, ki samodejno briše objave, v katerih povzdigujejo Praljkovo ime in delo, zato so pripravili peticijo in pisali Marku Zuckerbergu, skupaj z vplivnim konservativnim katoliškim združenjem »V imenu družin« pa zahtevajo od premiera, predsednice in predsednika sabora, naj jih zaščitijo pred cenzuro na Facebooku.
Hrvaška očitno podpira dve politiki do haaške sodbe, na kar kaže tudi to, da nihče iz državnega vodstva do zdaj ni javno obsodil razpihovanja nacionalističnih strasti, hajk in pozivov k linču vseh politikov, novinarjev in javnih oseb, ki so jim grozili s smrtjo samo zato, ker so imenu Slobodana Praljka dodali še »pravnomočno obsojen vojni zločinec«. Namesto njih so to naredili nekateri diplomati in Ovse.
