Dvojni zid in prašičje glave

Madžarska bo na meji s Srbijo postavila še eno, s sodobno tehnologijo opremljeno in bolj masivno ograjo.

Objavljeno
29. avgust 2016 18.39
Boris Čibej, Dunaj
Boris Čibej, Dunaj

»Na pol smo že v vojni … Če ne bo šlo z lepimi besedami, jih bomo morali zaustaviti s silo. In to bomo tudi storili,« je v petek madžarski premier Viktor Orbán izjavil v svojem tradicionalnem tedenskem pogovoru za državni radio, v katerem je predstavil nove ukrepe za reševanje pribežniške krize.

Madžarska je bila med zadnjim navalom pribežnikov, ki je prihajal po tako imenovani balkanski poti, prva, ki jim je zaprla vrata in postavila ograje z bodečo žico na svojih južnih mejah. Budimpešta je tako kot njene partnerice iz vzhodnoevropske višegrajske četvorke, Bratislava, Praga in Varšava, ostro nasprotovala načrtu Evropske unije o prerazporeditvi okoli 160.000 beguncev, ki se jim je na staro celino že uspelo prebiti.

Drugega oktobra bodo madžarski volivci na referendumu odgovarjali na vprašanje: »Ali želite, da Evropska unija odloča o obvezni premestitvi nemadžarskih državljanov na Madžarsko, in to brez parlamentarne odobritve?« V Madžarski zvezi za človekove pravice (Tasz), zadnji v vrsti nevladnih organizacij, ki so pozvale k bojkotu referenduma oziroma oddaji nepravilno izpolnjenih glasovnic, opozarjajo, da je referendumsko vprašanje tako nečloveško kot zavajajoče. Hkrati pa je po njihovem mnenju nezakonit že sam referendum, saj se te pripravi zato, da ljudstvo neposredno sporoči svojo voljo parlamentu, ta pa v primeru prerazporejanja prosilcev za azil nima pristojnosti, ker obveznosti države izvirajo iz mednarodne pogodbe.

Še masivnejši obrambni sistem

Pred dnevi so madžarski mediji poročali, da med Madžari v zamejstvu ni pretiranega zanimanja za referendum. Dnevnik Magyar Nemzet je navedel podatke državne volilne komisije, da se je v zadnjih treh tednih registriralo le 3000 volivcev, ki živijo v tujini. Že pred časom so madžarski mediji povzemali razkritje do vlade prijaznega časnika Magyar Idők, da je od začetka begunske krize do zdaj Madžarska za varovanje meje porabila 14,5 milijona evrov. »Kar je skoraj toliko, kolikor bo letos vlada zapravila za protibegunsko propagando,« so sarkastično zapisali uredniki angleško jezičnega dnevnika Budapest Beacon, ki ne skrivajo svoje opozicijske nastrojenosti. V te zneske niso vračunani stroški za 3000 dodatnih policistov, ki so se jih odločili poslati na mejo kot okrepitev 44.000-im tam že nameščenim kolegov, kakor so na začetku avgusta sporočili z vlade. Njen predsednik Orbán v petkom intervjuju prav tako ni povedal, kakšna bo cena za novo, vzporedno ograjo, ki jo bodo zgradili ob že obstoječi mreži z bodečo žico, tehnične priprave pa da že potekajo. »Potrebujemo še eden, bolj masivni obrambni sistem, ki bo zaustavil na stotine tisočev ljudi,« je dejal madžarski premier. Po njegovem mnenju je nadzor nad grško-makedonsko mejo še vedno prvenstvena naloga. A Madžarska se mora pripraviti tudi na morebitni propad sporazuma med EU in Turčijo, je dodal Orbán. »Če se to zgodi, lahko pride na stotine tisočev migrantov.« Ti pa, je ponovil svoje že večkrat izrečene misli, »ogrožajo evropsko varnost, so nevarni za ljudi in nam prinašajo terorizem«.

»Mi smo z vami«

Na začetku meseca se je v madžarskih medijih pojavil zapis o prostovoljski samoorganizirani protimigrantski skupini z imenom »Madžarski policisti in vojaki, mi smo z vami«. Njeni pripadniki se včasih ob meji lastnonožno zapodijo na lov za pribežniki, sicer pa iz sladkorne pese rezljajo strašljive glave, ki jih obešajo na obmejno bodečo mrežo. »Madžarska, begunci bežijo pred vojno in mučenjem, vaše glave iz rastlinskih korenin jih ne bodo odvrnile,« se je na te zapise odzval Andrew Stroehlein iz organizacije Human Rights Watch. Njegov zapis na Twitterju bi najbrž ostal neopažen, če mednarodnega zgražanja ne bi izzval odgovor nanj, ki ga je v istem družbenem mediju objavil György Schöpflin, 76-letni evropski poslanec vladajoče madžarske stranke Fidesz. V Britaniji izobraženi nekdanji profesor politologije na univerzi v Londonu in vnuk znanega literarnega zgodovinarja, kritika in pisatelja Aladárja Schöpflina je borca za človekove pravice najprej poučil, da so lahko tudi človeške podobe učinkovite, ker so »haram« – za muslimane prepovedane. »Se pa strinjam, da bi prašičje glave odvračale bolj uspešno,« je dodal poslanec evropskega parlamenta.