Tiskane izdaje
Zagreb – Z današnjo razpravo o pomenu delovanja kardinala Alojzija Stepinca se bo končal Tradfest. Festival tradicije in konservativnosti je pripravila nazadnjaška ustanova Vigilare, osrednji gost je bil kardinal Burke, nekoč Američan z najvišjim položajem v kuriji, ki pa ga je papež Frančišek odstavil od vzvodov moči.
Ameriškega kardinala Raymonda Burka, zagovornika stališč, da je Cerkev zašla s poti, da je kot ladja brez krmarja, pa tudi, da je preveč liberalna do istospolnih, je papež Frančišek odstavil pred dvema letoma in ga imenoval na ceremonialni položaj pokrovitelja malteškega viteškega reda, ob njegovem obisku v Zagrebu ni sprejel nihče z vrha hrvaške Katoliške cerkve. Kot je neuradno slišati, zato, ker se Kaptol ne želi zameriti Vatikanu, s katerim že tako ali tako ni v preveč dobrih odnosih, uradno pa, ker kardinala tukajšnje cerkve Josipa Bozanića ni v Zagrebu. Mimogrede: Zagreb je pred nedavnim obiskal kardinal Robert Sarah, ki se je vtisnil v spomin tudi po svojih primerjavah »spolne ideologije« z nacizmom, »zahodne ideologije o homoseksualnosti« pa z islamskim fanatizmom. Njega je kardinal Bozanić sprejel in je bil tudi navzoč na predstavitvi njegove knjige.
Zaradi svojih stališč je bil kardinal Burke nedvomno več kot dobrodošel gost na zagrebškem srečanju, tako kot tudi Aleksander Stepkowski, nekdanji pomočnik poljskega zunanjega ministra, najbrž bolj znan kot avtor zakona o popolni prepovedi splava na Poljskem. Predlog zakona je bil sicer umaknjen iz parlamentarne procedure.
Eden od dogodkov, ki je »zaznamoval« srečanje, je bila tudi izročitev posebne nagrade združenju 40 dni za življenje, ki se zavzema za popolno prepoved splava. Združenje je pred nedavnim pripravilo organizirane molitve proti splavu pred nekaterimi bolnišnicami.
Razprave o prepovedi splava so na Hrvaškem spet postale aktualne, razvnela pa jih tudi napoved ustavnega sodišča, ki je napovedalo, da se bo le lotilo obravnave zakona o splavu. Zahteva za presojo tega zakona je bila namreč na ustavno sodišču vložena že leta 1991.
Zunanji minister Stier
Srečanje, ki se danes končuje, je do neke mere izzvenelo tudi kot nadaljevanje podobnega, ki ga je minuli teden pripravilo združenje V imenu družine, znano po referendumski pobudi, da je zakonska skupnost le skupnost ženske in moškega. Na tem srečanju je bilo slišati, kako ne bi bilo napak, da bi tudi hrvaški straši imeli poleg javnih na izbiro tudi ločene šole – posebej za dečke, posebej za deklice. Odmevala je izjava, ki so jo prenesli nekateri mediji, kako bi znanost, za katero homoseksualnost ni duševna motnja, zaradi česar imajo istospolni pari tudi pravico legalizirati svojo zvezo, »morala po tej logiki legalizirati tudi pedofilijo in zvezo med človekom in živaljo«.
Protesti
V senci srečanj z desnim predznakom pa se je te dni na enem zagrebških trgov zbralo nekaj sto protestnikov, ki so zahtevali prekinitev sporazumov z Vatikanom, ki da so v nasprotju z ustavo. Ta določa, da je Hrvaška sekularna država. Na protestu se je zbralo več različnih aktivističnih gibanj, katerim je skupen boj proti, kot pravijo, privilegijem Katoliške cerkve. Protestniki so tudi pojasnjevali, da so sporazumi z Vatikanom za državo škodljivi in predragi, saj da državo letno stanejo več kot 130 milijonov evrov. Poudarjali so, da je Hrvaška sekularna država, v kateri morajo verske institucije spoštovati zakone, vsi državljani morajo imeti enake pravice in obveznosti, vprašanje verskega prepričanja pa je stvar vsakega posameznika.
