Filmske minute nerazčiščene zgodovine

Dokumentarec 15 minut – Pokol v Dvoru povzroča nove napetosti, povezane z balkansko preteklostjo.

sob, 05.03.2016, 12:00

Zagreb – Vprašanj o tem, kdo je kriv za balkansko morijo in kdo je med vojno etnično čistil, je veliko. Odgovorov še ni. Hladna vojna, čeprav ne več tako »hladna«, se med vpletenimi, največkrat med Hrvati in Srbi, nadaljuje. Za novo epizodo je poskrbel dokumentarni film, posnet v dansko-hrvaški koprodukciji. Naslov: 15 minut - Pokol v Dvoru.

Za pojasnitev začetka se je treba za hip vrniti v preteklost. Akcija Nevihta (Oluja) je bila, kot radi poudarjajo na Hrvaškem, »največja vojaška zmaga v hrvaški zgodovini«. Začela se je 4. avgusta 1995 ob 5. uri zjutraj in potekala na 630 kilometrov dolgi bojni črti od Jasenovca do Vrlike. V petih dneh je bila osvobojena skoraj petina oziroma natanko 18 odstotkov hrvaškega ozemlja, ki je bilo štiri leta okupirano. Tako imenovano Republiko Srbsko krajino (RSK) je varovalo 40.000 vojakov, ki jih je napadlo 130.000 hrvaških vojakov. Po uradnih podatkih je padlo 211 hrvaških vojakov, ranjenih je bilo okoli 500. Padlo je tudi od 560 do 750 vojakov RSK ter od 680 do 1200 srbskih civilistov (različni viri navajajo različne podatke).

Črta pod vojno na ozemlju Hrvaške še dolgo ne bo potegnjena, čustva zaradi ubitih na vseh straneh še dolgo ne pomirjena. O nerazjasnjenih podrobnostih, pa tudi o večjih vprašanjih, na Hrvaškem najraje molčijo. Tudi na primer o delu operacije Nevihta, ki jo je menda ustavil Gotovina, da bi zavarovali Knin, kamor naj bi 6. avgusta prišel na obisk Tuđman – s čimer so upornikom omogočili umik po edini možni poti, skozi vasico Srb proti BiH. To je bila menda vojaška napaka, o kateri pa je na Hrvaškem prepovedano spregovoriti.

Za hrvaške gledalce »popravek« filma

Zdaj pa se je pojavil še en kamenček, in sicer filmski. Dokumentarec 15 minut – Pokol v Dvoru je namreč spregovoril o vojnih zločinih nad ljudmi srbske narodnosti v okolici Gline in Dvora na Uni, prikazuje pa za zdaj precej nepojasnjene podrobnosti takratnega dogajanja.

Nastal je v dansko-hrvaški koprodukciji in bil prikazan na sarajevskem filmskem festivalu, takoj zatem na TV Srbija, pozneje pa še v precej drugih državah. Nato je neki hrvaški veteran domovinske vojne vložil pritožbo, češ da je vse skupaj izkrivljanje zgodovine, film pa so nemudoma vrnili na Dansko v – dodelavo.

»Ob koncu akcije Nevihta je bilo v Dvoru na Uni ubitih sedem psihičnih bolnikov in invalidov, in še zdaj nihče ne ve, kdo je to storil. V bližini je bilo veliko vojakov vseh vojska, danski so bili le opazovalci. Skupina vojakov, ki je v filmu prikazana med premikanjem čez polje pšenice, je podpisana kot hrvaška vojska in s tem brez dokazov obtožena za zločin. Raziskoval sem precej gradiva in ugotovil, da je to prevara, ki jo je celo financiral Hrvaški avdiovizualni center (Havc), ki je za film nakazal dobrih 30.000 evrov,« pravi raziskovalni novinar HRT Dražen Majić. Meni tudi, da je to škandal nad škandali, saj je film, v katerem je za pokol obtožena hrvaška vojska, videlo že veliko ljudi, zdaj pa ga bodo priredili za hrvaške gledalce.

Odgovor danskega veleposlanika

Iz Havca so že sporočili, da so ugovarjali avtorjem, ki niso upoštevali dogovorjenega scenarija, šele po popravkih pa da bo omogočena projekcija na Hrvaškem. Oglasil se je tudi danski veleposlanik na Hrvaškem Anders Christian Hougaard in odločno zavrnil kakršne koli povezave danskih institucij z avtorstvom filma. Iz bolj umirjenih vrst hrvaških veteranov prihajajo sporočila, da je to »kulturološki in obveščevalni škandal«, bolj agresivni že zahtevajo, naj »letijo glave«.

Za hip se je spet treba vrniti desetletje v preteklost. Leta 2006, nekega petka, so srbske televizijske postaje pred takratno 11. obletnico akcije Nevihta predvajale videoposnetek vojnih zločinov nad ljudmi srbske narodnosti. Amaterski posnetek, ki je bil narejen 7. in 8. avgusta 1995 v okolici Gline in Dvora na Une, je menda krožil že dlje časa, prikazoval pa je, kako pripadniki bošnjaškega odreda Hamza v okolici Dvora na Uni pobijajo Srbe, ki so jih našli na vojaških položajih, ter znašanje pripadnikov hrvaške paravojaške enote Črne mambe nad srbskimi pregnanci, ki so bežali pred nasiljem. Posnetek je romal na sodišče v Haag, na Hrvaškem je nastal vik in krik.

Da je tudi danes zaradi dokumentarnega filma, ki pošilja povsem drugačna sporočila, kot jih je svoji javnosti doslej sporočala hrvaška oblast, nastal vik in krik, ni nič nenavadnega. Današnja oblast, s HDZ in konservativno Domoljubno koalicijo na čelu, se po prepričanju velike večine domačih in tujih analitikov vede precej nenavadno, ko trdi, da se zgodovina začne in konča le z njihovo idejo o domoljubju.

Prijavi sovražni govor